{"id":277864,"date":"2026-05-07T08:37:12","date_gmt":"2026-05-07T06:37:12","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/tri-minute-podaljsano\/"},"modified":"2026-05-07T08:49:09","modified_gmt":"2026-05-07T06:49:09","slug":"tri-minute-podaljsano","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/tri-minute-podaljsano\/","title":{"rendered":"Tri minute \u2013 podalj\u0161ano"},"content":{"rendered":"

zgodba
<\/strong>David Kurtz je kot otrok iz Poljske emigriral v Zdru\u017eene dr\u017eave Amerike. Leta 1938 se je v Evropo vrnil kot turist in obiskal tudi Nasielsk, svoje rojstno mesto. Njegova 16-milimetrska kamera, ki jo je kupil posebej za to potovanje, je bila v majhnem kraju, kamor turisti niso zahajali, takrat \u0161e redko videna novost.
Osemdeset let pozneje so njegovi povsem vsakdanji posnetki postali nekaj izjemnega. Gre za edine gibljive slike, ki prikazujejo Nasielsk pred drugo svetovno vojno. Skoraj vsi ljudje, ki jih na njih vidimo, so umrli v holokavstu.
Pri\u010dujo\u010di dokumentarec se potopi v te dragocene tri minute, da bi odkril \u010dlove\u0161ke zgodbe, ki se skrivajo na celuloidnem traku. Film sledi prizadevanjem Glenna Kurtza, da bi izvedel ve\u010d o filmu svojega dedka, identificira ljudi in kraje, ki bi bili sicer izbrisani iz zgodovine, ter pomaga enega od pre\u017eivelih povezati z njegovim izgubljenim otro\u0161tvom.<\/p>\n

iz prve roke
<\/strong>\u00bbNa Facebooku sem naletela na knjigo Glenna Kurtza Three Minutes in Poland<\/em>. Naslov me je pritegnil. Naro\u010dila sem jo in si ogledala posnetke na spletni strani Spominskega muzeja ZDA o holokavstu. Med gledanjem sem se spra\u0161evala: ali bi bilo mogo\u010de te tri minute podalj\u0161ati, da bi preteklost ostala v sedanjosti?
Gradivo sem podrobno preu\u010dila, da bi videla, kaj bi lahko celuloid ponudil gledalcem skoraj stoletje pozneje. Posnetke sem obravnavala kot arheolo\u0161ki artefakt, s pomo\u010djo katerega vstopimo v preteklost.
Stopila sem v stik z Glennom Kurtzem, odpotovala v Nasielsk, da bi na\u0161la morebitne sledi iz preteklosti, ter od\u0161la v Detroit na pogovor s pre\u017eivelim Mauriceom Chandlerjem in njegovo dru\u017eino.
Po tej obse\u017eni raziskavi sem gradivo na razli\u010dne na\u010dine zmontirala, da bi o\u017eivila \u010dim ve\u010d dejstev in zgodb o Nasielsku. Nekaj sekund v kavarni tako postane plesni prizor, en sam posnetek trga pa pripoveduje zgodbo o deportaciji judovskih dr\u017eavljanov … Vse obraze, ki se pojavijo v filmu, smo izrezali in pove\u010dali ter se tako poklonili ljudem iz Nasielska. Stare podobe poljskega mesta smo zdru\u017eili s sodobnimi zvoki in ustvarili tesno zlitje preteklosti in sedanjosti.
Tri minute \u2013 podalj\u0161ano<\/strong> je eksperiment, ki omejenost spremeni v prednost. \u017divimo v \u010dasu, zaznamovanem z obilico podob, ki si jih nikoli ne ogledamo dvakrat. Mi pa smo hoteli narediti ravno nasprotno: vedno znova se vra\u010damo k istim trenutkom, prepri\u010dani, da nam bodo vsaki\u010d prinesli druga\u010den pomen. Film se za\u010dne in kon\u010da z istimi nezmontiranimi najdenimi posnetki, vendar jih boste drugi\u010d gledali povsem druga\u010de.
Tri minute \u2013 podalj\u0161ano<\/strong> raziskuje naravo filma in dojemanje \u010dasa. Z dejanjem gledanja ob\u010dinstvo sodeluje pri ustvarjanju spomenika.\u00ab
– Bianca Stigter<\/p>\n

kritike
<\/strong>\u00bbTri minute \u2013 podalj\u0161ano<\/strong> je \u010dasovna kapsula, spomenik, zapletena filozofska detektivka in pretresljivo pri\u010devanje o nacisti\u010dnih grozodejstvih. Je pa tudi ob\u0161iren razmislek o iluzorni in entropi\u010dni naravi samega filmskega medija.\u00ab
– Justin Chang, Los Angeles Times<\/em><\/p>\n

\u00bbTri minute \u2013 podalj\u0161ano<\/strong> raziskuje in preu\u010duje posnetke s predanostjo obsedenca z Zapruderjem, pregledujo\u010d vsak milimeter v upanju, da bo razkril nekaj pomembnega ali nekaj trivialnega \u2013 kajti po vsem tem \u010dasu je tudi trivialno pomembno. Kdo so vsi ti ljudje, ki nas gledajo s platna? Kako so bili povezani drug z drugim? Kako pomembno je, da lahko vidimo obraze stopetdesetih prebivalcev Nasielska in identificiramo enajst izmed njih? In kako se film spremeni z na\u0161im vedenjem, kaj bodo morali ti ljudje kmalu prestati? \/…\/ Tri minute \u2013 podalj\u0161ano<\/strong> nas spomni, kako \u010daroben medij je film \u2013 kako edinstven je v svoji sposobnosti, da ujame toliko trenutkov in toliko \u017eivljenja. Pripovedovalkin glas navaja reklamo za Kodachrome iz tridesetih let, ki ponosno opeva edinstveno zmo\u017enost filma, da obudi spomine. Morda se sli\u0161i oguljeno, vendar utegne biti res.\u00ab
– Nicholas Barber, IndieWire<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm Tri minute \u2013 podalj\u0161ano<\/strong> je ve\u010d kot dokumentarec o holokavstu \u2013 je raziskovalna drama, meditacija o etiki gibljivih slik in zgodba o ljudeh-duhovih, ki bi lahko bili pozabljeni, \u010de bi te slike jemali za samoumevne.\u00ab
– Beatrice Loayza, The New York Times<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010ceprav je film ob\u010dasno mra\u010den, je pogosteje melanholi\u010dno poeti\u010den. Veliko Kurtzevih posnetkov je v barvah, in \u010deprav so te z leti zbledele, so \u0161e vedno neverjetno \u017eive. Nas film odpelje v preteklost ali pa morda prebivalce Nasielska za trenutek prenese v na\u0161 svet? Te\u017eko je re\u010di, a v vsakem primeru \/…\/ odpira portal med dvema obdobjema. Ljudje v tem filmu \u2013 ve\u010dina je \u017ee dolgo mrtva \u2013 niso duhovi, ampak na\u0161i sosedje. In \u010deprav se med nami sprehajajo le nekaj minut, je njihova prisotnost neizbrisna.\u00ab
– Stephanie Zacharek, Time<\/em><\/p>\n

\u00bbIzvirna in pronicljiva meditacija o zgodovini, spominu, spomenikih in sami naravi celuloida.\u00ab
– Alissa Simon, Variety <\/em><\/p>\n

\u00bbDoma\u010di posnetki so morda najbolj srhljivi med vsemi, saj z vsakim letom pridobijo nadih izgube in umrljivosti. \/\u2026\/ Bianca Stigter utripajo\u010de podobe Davida Kurtza izpred ve\u010d kot osemdesetih let spremeni v osupljiv razmislek o tem, kaj za izgubljeno skupnost pomeni, \u010de je ujeta na filmski trak. \/…\/ Distanca, ki jo ob\u010dutimo ob pogledu na triinosemdeset let staro modo in pri\u010deske, se razblini v neposredni sedanjosti: v tistih obrazih. Ko vidimo \u0161iroko nasmejane otroke in odrasle, ki stegujejo vratove, da bi se zrinili v kader, opazujemo \u010dlove\u0161tvo, kakr\u0161no je vedno v prisotnosti kamere. \/…\/ Film Biance Stigter \/…\/ deluje kot rahlo\u010duten poklon njihovemu spominu.\u00ab
– Cameron Bailey, Mednarodni filmski festival v Torontu<\/em><\/p>\n

\u00bbTri minute \u2013 podalj\u0161ano<\/strong> je navdu\u0161ujo\u010de protisloven film, ki govori tako o izgubi kot o mo\u010di spomina, da izgubljeno prikli\u010de k \u017eivljenju, o trajnosti in hkrati krhkosti filma kot materialnega predmeta. V formalnem smislu je delo drzno in hkrati osve\u017eujo\u010de preprosto: Bianca Stigter se izogne konvencijam dokumentarnega filma, ko jih premi\u0161ljeno zreducira na njihove najmanj\u0161e, najmo\u010dnej\u0161e elemente. Tri minute \u2013 podalj\u0161ano<\/strong> se izka\u017ee za ne-tako-majhen \u010dude\u017e. To je film, poln poezije, mo\u010di in razmi\u0161ljujo\u010de miline.\u00ab
– Ann Hornaday, The Washington Post<\/em><\/p>\n

\u00bbNa koncu ob\u010dutimo hvale\u017enost ne le za pedantno delo Biance Stigter, temve\u010d tudi do avtorja Kurtza in seveda njegovega dedka, \u010dloveka s kamero, katerega be\u017eni posnetki so silovit odgovor tistim, ki so te ljudi in milijone njim podobnih hoteli izkoreniniti.\u00ab
– Jocelyn Noveck, Associated Press<\/em><\/p>\n

\u00bbVsi ti otroci (in odrasli), ki se entuziasti\u010dno nastavljajo \u00bb\u010darobni\u00ab kameri in ki sicer ne bi nikoli nastopali skupaj \/…\/, ne vedo, kaj jih \u010daka, pa vendar imate ob\u010dutek, da ho\u010dejo zbe\u017eati v film, da se ho\u010dejo vanj \u00bbpre\u017ear\u010diti \u00ab in da se zavedajo mo\u010di filma, ki jih bo neko\u010d vrnil v \u017eivljenje – za tri minute. Ko mahajo, mahajo nam. Ko se smejijo, se smejijo nam. \u017divijo le tri minute, a v teh treh minutah je vse \u017eivljenje. Bianca Stigter te obraze pove\u010duje, zumira, upo\u010dasnjuje in zamrzuje – kot da bi jim hotela podalj\u0161ati \u017eivljenje. Tu lahko vidite, kaj zmore film. Le film. V teh treh minutah zato \u0161teje vsak trenutek, vsak detajl, vsaka sli\u010dica, vsaka barva, vsaka ti\u0161ina, vsak gumb, vsako ime, vsak obraz – mar ni to najbolj\u0161a definicija filma? ZELO ZA\u00ab
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Bianca Stigter kot nekak\u0161na arheologinja podrobno preu\u010duje vsako sli\u010dico triminutnega doma\u010dega filma, posnetega leta 1938 v majhnem judovskem mestu na Poljskem, da bi v \u017eivljenje priklicala skupnost, ki je izginila med drugo svetovno vojno. Esej o zgodovini, spominu in filmu spremlja pripoved Helene Bonham Carter.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":278023,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/277864"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/278023"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=277864"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}