{"id":277862,"date":"2023-01-23T21:43:10","date_gmt":"2023-01-23T20:43:10","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/ne-puscaj-sledi\/"},"modified":"2023-01-23T21:47:12","modified_gmt":"2023-01-23T20:47:12","slug":"ne-puscaj-sledi","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/ne-puscaj-sledi\/","title":{"rendered":"Ne pu\u0161\u010daj sledi"},"content":{"rendered":"

zgodba
<\/strong>Poljska leta 1983. Dr\u017eavo pretrese primer Grzegorza Przemyka, srednje\u0161olca, ki ga do smrti pretepejo mili\u010dniki. Njegov prijatelj Jurek, edina pri\u010da dogodka, \u010dez no\u010d postane dr\u017eavni sovra\u017enik \u0161tevilka ena.<\/p>\n

iz prve roke
<\/strong>\u00bbFilm je nekak\u0161no ogledalo, ki lahko prodre globoko v du\u0161o. Tako glavnega junaka kot gledalca. Vsakdo v ogledalu vidi nekaj drugega in v tem je lepota filma. To je svoboda, ki jo vsi potrebujemo.
Ko so policisti 12. maja 1983 od Grzegorza Przemyka zahtevali osebno izkaznico, je mislil na svojo svobodo: vedel je, da mu izkaznice ni treba pokazati, saj je bilo vojno stanje takrat odpravljeno. In je ni.
Nih\u010de ne ve, kdo mu je zadal zadnji, usodni udarec. To je scenarij, vreden Kafke, podoben \u0161tevilnim sodobnim primerom. Zgodba je pri\u0161la na dan le zato, ker je bil prisoten o\u010dividec.
Film mi je dal prilo\u017enost, da sem se seznanil z razli\u010dnimi pogledi na komunisti\u010dni re\u017eim na Poljskem v osemdesetih letih prej\u0161njega stoletja. Gre za resni\u010dno ve\u010dplastno ogledalo \u2013 in truditi se moramo, da ga ne razbijemo. Le \u010de se spominjamo, lahko ohranimo upanje, da se tak\u0161ne stvari ne bodo ve\u010d dogajale.
\/\u2026\/ V poljski kinematografiji je veliko primerov hagiografskih zgodovinskih filmov. To mi ni preve\u010d v\u0161e\u010d, saj cilj filma ne bi smel biti postavljanje spomenika nekemu \u010dloveku, pa\u010d pa raziskovanje zgodbe ter iskanje dvoumnosti in univerzalnih tem, ki nimajo na primer ni\u010d opraviti z Var\u0161avo v osemdesetih letih prej\u0161njega stoletja. Film Ne pu\u0161\u010daj sledi<\/strong> pripoveduje o represivnem sistemu, ki je navsezadnje \u0161e vedno mo\u010dan v \u0161tevilnih dr\u017eavah. Zato lahko zgodbo izpred skoraj \u0161tiridesetih let razumemo tudi zdaj, ne glede na to, koliko \u010dasa je minilo.
\/\u2026\/ Navdih sem \u010drpal pri filmih \u2018novega Hollywooda\u2019. V mislih sem imel Coppolovo Prislu\u0161kovanje<\/strong> (The Conversation), Pollackove Tri Kondorjeve dneve<\/strong> (Three Days of the Condor) in druge ameri\u0161ke filme iz sedemdesetih let prej\u0161njega stoletja. \/…\/ Ob prikazovanju nesposobnosti dr\u017eavnih institucij pa sem se navdihoval tudi pri filmu Preberi in za\u017egi<\/strong> (Burn After Reading) bratov Coen.\u00ab
– Jan P. Matuszy\u0144ski<\/p>\n

kritike
<\/strong>\u00bbDa bi u\u017eivali v filmu, nam ni treba poznati akterjev; nikoli se ne spremeni v zgodovinsko lekcijo. V najbolj\u0161ih trenutkih se v njem razplamti bes, ki v spomin prikli\u010de Z<\/strong> Coste Gavrasa, \u0161e en krik jeze in srdit potop v mra\u010dno zgodovino neke de\u017eele. \/…\/ Podobno kot Gillo Pontecorvo v Al\u017eirski bitki<\/strong> (La battaglia di\u00a0Algeri) tudi Matuszy\u0144ski ohranja zorni kot nad dogajanjem, njegova odlo\u010denost, da ne izpusti nobene podrobnosti, pa je ob\u010dudovanja vredna. \/\u2026\/ V zgodbi, ki daje prednost pogovorom pred akcijo, dolgi posnetki iz roke \/…\/ navdajo dogajanje z vro\u010di\u010dnim vznemirjenjem, medtem ko 16-milimetrska paleta skupaj s pikolovsko scenografijo \/…\/ daje poljskemu kraju iz zgodnjih osemdesetih let prej\u0161njega stoletja verodostojnost in \u017eivost. \u010ceprav je film vezan na \u010dasovno in geografsko specifi\u010dno tragedijo, je zanos, s katerim prekipeva, univerzalen, njegov poziv k pravi\u010dnosti pa vedno aktualen. Prepri\u010dan sem, da nisem bil edini, ki je ob zaklju\u010dni \u0161pici mislil na Georgea Floyda.\u00ab
–\u00a0Leonardo Goi, Notebook<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010ceprav je drugi celove\u010derec Jana P. Matuszy\u0144skega ume\u0161\u010den na Poljsko v osemdesetih letih prej\u0161njega stoletja, je namenoma skop z zgodovinskim kontekstom in namesto tega poudarja univerzalnost svojih tem: dr\u017eavno nasilje, prikrivanje, neusmiljeno iskanje gre\u0161nih kozlov in usodne dru\u017einske dileme. \/…\/ Matuszy\u0144ski kljub relativni neizku\u0161enosti \/…\/ spretno izpelje obse\u017enej\u0161e prizore in mojstrsko obvlada mehaniko suspenza: zaplet z Jurekom Popielom je kot iz Hitchcockovega scenarija o \u2018napa\u010dnem \u010dloveku\u2019. \/…\/ Strastna, tragi\u010dno aktualna politi\u010dna drama.\u00ab
– Michael Brooke, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbMatuszy\u0144ski se v zelo osebnem slogu pribli\u017euje Loachevima filmoma Pikapolonica<\/strong> (Ladybird Ladybird) in Jaz, Daniel Blake<\/strong> (I, Daniel Blake), v katerih se liki soo\u010dajo s kafkovskim in represivnim dr\u017eavnim sistemom.\u00ab
– Micha\u00ebl M\u00e9linard, L’Humanit\u00e9<\/em><\/p>\n

\u00a0<\/em><\/p>\n

\u00a0<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Resni\u010dni primer policijskega nasilja iz \u010dasa komunisti\u010dne Poljske postane snov za mra\u010dno, napeto dramo, navdihnjeno s politi\u010dnimi trilerji novega Hollywooda.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":277957,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/277862"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/277957"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=277862"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}