{"id":2729,"date":"2021-04-08T12:22:28","date_gmt":"2021-04-08T10:22:28","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/sneg-na-kilimandzaru\/"},"modified":"2021-04-08T12:24:06","modified_gmt":"2021-04-08T10:24:06","slug":"sneg-na-kilimandzaru","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/sneg-na-kilimandzaru\/","title":{"rendered":"Sneg na Kilimand\u017earu"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<\/strong><br \/>\nMichel je predan in prizadeven ladjedelni\u0161ki delavec v marsejskem pristani\u0161\u010du. Kot razredno zaveden sindikalist \u017ee trideset let \u017eivi po na\u010delih pravice in po\u0161tenosti. V soprogi Marie-Claire je na\u0161el enakovrednega \u017eivljenjskega tovari\u0161a, zvestega zaveznika, pa tudi predanega kritika. Ko se soo\u010di z nezavidljivo nalogo izbrati dvajset delavcev, ki naj bi bili odpu\u0161\u010deni, se odlo\u010di, da bo \u017erebal, in tako nazadnje sam ostane brez slu\u017ebe. \u010ceprav je brez pravih mo\u017enosti za ponovno zaposlitev, svojo pred\u010dasno upokojitev sprejme brez prito\u017eb, obkro\u017een z ljube\u010do dru\u017eino in dobrimi prijatelji. Toda njegov svet se obrne na glavo, ko nekega dne popoldansko dru\u017eenje s prijatelji prekine brutalen napad dveh zamaskiranih mo\u0161kih, ki jih zve\u017eeta in oropata. Michel je \u0161e toliko bolj pretresen, ko ugotovi, da je bil eden od nasilne\u017eev Christophe, njegov biv\u0161i sodelavec, ki je bil odpu\u0161\u010den hkrati z njim.<\/p>\n<p><strong>\u00bb<\/strong>Pogum je segati po idealu in razumeti, kaj je resni\u010dno. \/\u2026\/ Pogum je iskati in govoriti resnico; ne podrejati se zakonu be\u017enih la\u017ei in ne dovoliti svojim du\u0161am, ustom, ali svojim rokam, da bi odmevale v idiotskem ploskanju in fanati\u010dnih klicih neodobravanja.\u00ab<br \/>\n&#8211; Jean Jaur\u00e8s, <em>Govor mladini<\/em>, Albi, 1903<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\n<strong>\u00bb<\/strong>Kmalu po tistem, ko sem postal aktivist, sem odkril Jaur\u00e8sa \u2013 prek njegovega govora mladini v Albiju, \u010dudovito napisanega in izjemnega v vseh pogledih. \/\u2026\/ V govoru poudarja, da pogum pomeni prevzeti odgovornost tudi na individualni ravni, ter opozarja na povezavo med \u017eivljenjem posameznika in skupnostjo, med posameznikom in dru\u017ebo. Pogum ne obstaja le v kontekstu skupnosti; najdemo ga v vsakdanjem \u017eivljenju posameznika, v na\u010dinu njegovega delovanja, v njegovih navadah in vrednotah \/\u2026\/<em> Les Pauvres Gens<\/em> Victorja Hugoja je liri\u010dna, melodramati\u010dna pesem, ki meji na pompoznost, a ko sem jo prebral, sem si rekel: moramo opogumiti ljudi, ki imajo pogum, da ostanejo pogumni. Pripoveduje zgodbo ribi\u0161kega para, ki ima tri otroke in se bori za pre\u017eivetje, vendar kljub temu vzame pod streho dva otroka umrle sosede. Tak\u0161na dobrota in \u0161irokosr\u010dnost sta vzorni. Poleg tega med mo\u0161kim in \u017eensko vlada medsebojno razumevanje, ljube\u010da slo\u017enost dveh oseb, ki sta enako velikodu\u0161ni. Takoj sem pomislil, da bi bil to sijajen zaklju\u010dek filma.. Najti sem moral le \u0161e sodobno pot do tega cilja. \/\u2026\/ Vedno sku\u0161am izhajati iz okolja, ki ga najbolje poznam, kjer najla\u017eje opazim, kaj se je spremenilo, kaj je izginilo \u2026 V tridesetih letih sem posnel sedemnajst filmov, od tega tri \u2013 <strong>Dernier \u00e9t\u00e9, Marius in Jeannette <\/strong>in <strong>Sneg na Kilimand\u017earu<\/strong> \u2013, ki so kot prerez sose\u0161\u010dine, kjer sem se rodil. Pred tridesetimi leti je bil l\u2019Estaque skrajno komunisti\u010dna vas, tam so \u017eiveli v glavnem delavci. V teh treh filmih sku\u0161am zabele\u017eiti stanje morale, stanje levice in polo\u017eaj delavske kulture v dana\u0161njem zahodnem svetu. \/\u2026\/ V svojih zadnjih petih filmih sem raziskoval sloge, ki so mi bili manj znani. Zdaj sem spet doma! Na predlog snemalca Pierra Milona smo se celo vrnili k formatu super 16, namesto da bi uporabili digitalno kamero, s katero smo posneli moja zadnja dva filma. In to je bila dobra odlo\u010ditev: slika je dobila nekak\u0161no toplino, zrno, nekaj \u017eivega\u2026 Vrnil sem se k svojim \u2013 kot temu jaz pravim \u2013 temeljem, tako v stilu kot vsebini.\u00ab<br \/>\n&#8211; Robert Gu\u00e9diguian, re\u017eiser in scenarist<\/p>\n<p><strong>portret avtorja<\/strong><br \/>\nRobert Gu\u00e9diguian se je rodil leta 1953 v L\u2019Estaque, mali pristani\u0161ki vasi v zahodnem delu Marseilla, armenskemu o\u010detu in nem\u0161ki materi. Po \u0161tudiju sociologije v Parizu se je vrnil v svoj rojstni kraj, kjer \u017ee dobrih trideset let pi\u0161e scenarije, producira in re\u017eira filme. Leta 1981 je posnel prvenec <strong>Dernier \u00e9t\u00e9<\/strong>, mednarodni uspeh pa so mu prinesla pozna devetdeseta s filmi, kot so <strong>Na \u017eivljenje, na smrt!<\/strong>, <strong>Marius in Jeannette <\/strong>in <strong>Mesto je mirno<\/strong>.<\/p>\n<p>Sin pristani\u0161kega delavca in biv\u0161i \u010dlan francoske komunisti\u010dne stranke je ostal zvest svojim koreninam skozi vso kariero. Svoje politi\u010dno anga\u017eirane filme pogosto ume\u0161\u010da v urbano delavsko okolje mesta Marseille, zato velja kar za lokalnega, marsejskega re\u017eiserja. Tudi stalna igralska zasedba tesnih prijateljev in znancev (vklju\u010dno z njegovo \u017eeno) daje Gu\u00e9diguianovemu opusu kontinuiteto, zaradi katere postane ogled njegovih filmov izjemno intimno do\u017eivetje.<\/p>\n<p><strong>kritike<br \/>\n<\/strong>\u00bb<strong>Sneg na Kilimand\u017earu<\/strong> je lucidni, anga\u017eirani film o 99 odstotkih, ki se ho\u010dejo v zgodovino vrniti \u010diste vesti.<strong>\u00ab<\/strong> ZA+<strong><br \/>\n<\/strong>&#8211; Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., <em>Mladina<\/em><strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00bbSneg na Kilimand\u017earu<\/strong> je eden najsijajnej\u0161ih primerkov sodobnega, z iskrenim humanizmom prepojenega dru\u017ebenokriti\u010dnega dela, ki stilno nadaljuje tradicijo francoskega klasi\u010dnega filma tridesetih let avtorjev, kot sta bila Pagnol in Renoir.\u00ab<br \/>\n&#8211; Denis Vali\u010d, <em>Delo<\/em><\/p>\n<p><strong>\u00bbSneg<\/strong> je karakteristi\u010dni\u00a0Gu\u00e9diguianov film, re\u017eiser se &#8211; vseskozi na meji med renoirjevskim socialnim humanizmom in loachevsko socialno melodramo &#8211; \u010dustveno preda aktivisti\u010dni romantiki, toda kljub ob\u010dasni sentimentalnosti mu ne moremo oporekati strasti in iskrenosti v artikuliranju politi\u010dnih prepri\u010danj. Najbolj o\u010dara njegova neskon\u010dna vera v \u010dloveka in bolj\u0161i svet, \u010desar danes na filmu skoraj ne vidimo ve\u010d.\u00ab<br \/>\n&#8211; Simon Popek,<em> Delo<\/em><\/p>\n<p><strong>\u00bb<\/strong>In zanimivo pri Gu\u00e9diguianu je ravno to, da je iz pesmi vzel ravno najbolj sentimentalni, melodramati\u010dni del, kako starej\u0161i par, kljub svojemu nezavidljivemu dru\u017ebenemu polo\u017eaju, vzame k sebi dva otroka, ki sta ostala brez star\u0161ev, po drugi strani pa, da mu je motiv uspelo pokazati presenetljivo resni\u010dno, duhovito in z veliko \u010dlove\u0161ke topline. Morda je prav zato kritika sodobnih dru\u017ebenih razmer v filmu tako tehtna in prepri\u010dljiva. Vse preve\u010d smo navajeni poslu\u0161ati enozna\u010dne obsodbe sveta in razmer, v katerih \u017eivimo, film <strong>Sneg na Kilimand\u017earu<\/strong> pa v okviru svoje dru\u017ebene kritike ponuja alternativo, oziroma neposredno spregovori o mo\u017enem ravnanju na individualni ravni in to brez didakti\u010dnih poudarkov. Kritiki kot mo\u017ene Gu\u00e9diguianove vzornike ponavadi omenjajo starej\u0161e francoske filmarje, kot sta Marcel Pagnol in Jean Renoir, mene pa so liki v filmu spomnili na tiste v delih Mika Leigha. Z njimi jih dru\u017eita enaka \u017eivljenjska dr\u017ea in vedrina, ne glede na njihove ponavadi britke \u017eivljenjske zgodbe. Odli\u010den, klasi\u010dno posnet film torej, ki se aktualnih razmer kljub navdihu iz 19. stoletja, ali pa prav zaradi tega, loteva skrajno sve\u017ee, in \u010de imamo v mislih prevladujo\u010de razpolo\u017eenje, pohvalno negodrnjavo.\u00ab<br \/>\n&#8211; Matej Juh, <em>RA Slovenija<\/em><\/p>\n<p><strong>\u00bb<\/strong>Gu\u00e9diguian tako v tem \u010dudovitem in iskrenem delu prevpra\u0161uje dose\u017eke svoje generacije, pod vpra\u0161aj postavlja domnevne zmage, ki jih je na dru\u017ebenem podro\u010dju izborila, \u0161e posebej v lu\u010di dejstva, da ji svojih dose\u017ekov o\u010ditno ni uspelo prenesti na mlaj\u0161e generacije. In ob tem znova dokazuje svoje mojstrstvo v pripovedovanju, saj zgodbo, v kateri se prepletajo komi\u010dni in dramati\u010dni elementi, mestoma pa celo elementi detektivke, ter v katero na ravni dialoga znova vdirajo zanj tako zna\u010dilni didakti\u010dni toni, \u010dudovito uravnote\u017ei in pripelje do konca, ki znova je\u017ei ko\u017eo in nam jemlje dih. <strong>Sneg na Kilimand\u017earu<\/strong> se na prvi pogled, tako kot Kaurismakijev <strong>Le Havre<\/strong>, morda res zdi malce naivno delo, a na koncu si moramo vendarle priznati, da je le \u010dudovito optimisti\u010den, utopi\u010den protistrup razra\u0161\u010dajo\u010di se dru\u017ebeni depresiji.\u00ab<br \/>\n&#8211; Denis Vali\u010d, <em>Pogledi<\/em><\/p>\n<p><strong>\u00bb<\/strong>Gu\u00e9diguianov \u010dudovito zasnovan novi film se dogaja v delavskem predelu l\u2019Estaque, v sodobnem Marseillu, ki predstavlja ozadje za mnoga najbolj\u0161a avtorjeva dela. Film je navdahnila pesem <em>Les Pauvres Gens<\/em> Victorja Hugoja, ki zajame bistvo te kompleksne, sodobne zgodbe in trenutne ekonomske realnosti \/\u2026\/ Veli\u010dasten filmski humanizem, ki temelji na avtorjevi iskreni ljubezni do vseh likov v filmu. Klasi\u010dno posnet, politi\u010dno premeten film se napaja pri bogati tradiciji Marcela Pagnola, Jeana Renoirja in francoskega filma tridesetih. Odlikuje ga tudi odli\u010den nastop Gu\u00e9diguianove stalne ekipe sodelavcev, vklju\u010dno z igralci Ariane Ascaride, G\u00e9rardom Meylanom in Jean-Pierrom Darroussinom. Scenarist Jean-Louis Milesi in snemalec Pierre Milon sta s tem u\u010dinkovitim in dragocenim filmom ustvarila eno svojih najbolj\u0161ih del.\u00ab<br \/>\n&#8211; Piers Handling, <em>katalog Mednarodnega filmskega festivala v Torontu<\/em><\/p>\n<p><strong>\u00bb<\/strong>Film iz\u017eareva vedro nostalgijo, polno preprostih \u010dustev in idealizma, ki so prikazani v te\u017eavah medgeneracijskih bojev. Gu\u00e9diguian nastavlja ogledalo dana\u0161nji izgubi duha solidarnosti in razredne zavesti ter tako nadaljuje s snemanjem uporni\u0161kih filmov v svetu, v katerem se revni spopadajo med seboj.\u00ab<br \/>\n&#8211; Fabien Lemercier, <em>Cineuropa<\/em><\/p>\n<p><strong>\u00bb<\/strong>Ta o\u010darljivi film, \u010deprav na trenutke neverjeten, je mogo\u010de <em>vin ordinaire<\/em> v smislu filmske izvedbe, vendar njegova zna\u010dilna \u010dustvena energija ka\u017ee na izrazit avtorski slog \/\u2026\/ Gu\u00e9diguianov ciklus filmov, ki jih je posnel v L\u2019Estaque<em>,<\/em> o\u017eivlja regionalni ponos Marcela Pagnola in socialni humanizem Jeana Renoirja. Te zna\u010dilnosti se razkrijejo v najbolj\u0161ih prizorih med \u010dlani igralske zasedbe, ki iz\u017earevajo redek ob\u010dutek dru\u017einske intimnosti. \/\u2026\/ o\u010darljiv film, ki nam da misliti, in ki ga kar moramo imeti radi.\u00ab<br \/>\n&#8211; Jonathan Romney, <em>Screen Daily<\/em><\/p>\n<p><strong>\u00bb<\/strong><strong>Sneg na Kilimand\u017earu<\/strong> govori o spoprijemanju z bole\u010dino, travmo in navsezadnje z odpu\u0161\u010danjem. To je film, ki vidi dobro prav v vsakem \u010dloveku; je ganljiv in privla\u010den za mno\u017eice, ne da bi bil pri tem nepotrebno manipulativen.\u00ab<br \/>\n&#8211; Bjorn Olson, <em>Exclaim.ca<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Marsejski re\u017eiser Robert Gu\u00e9diguian nam s svojo zvesto ekipo sodelavcev pripoveduje zgodbo o moralnih dilemah biv\u0161ega sindikalnega aktivista v \u010dasu, ko razredni boj ne predstavlja ve\u010d realnosti &#8216;revnih ljudi&#8217;.\u00a0Navdahnjen s pesmijo\u00a0Les Pauvres Gens\u00a0(Revni ljudje) Victorja Hugoja, a hkrati nadvse aktualen in politi\u010dno anga\u017eiran film, prepojen s humanizmom in iskreno vero v \u010dlove\u0161ko dobroto.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":199131,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/2729"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/199131"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2729"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}