{"id":272354,"date":"2022-08-08T15:04:12","date_gmt":"2022-08-08T13:04:12","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/biti-ali-ne-biti\/"},"modified":"2022-08-08T15:17:06","modified_gmt":"2022-08-08T13:17:06","slug":"biti-ali-ne-biti","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/biti-ali-ne-biti\/","title":{"rendered":"Biti ali ne biti"},"content":{"rendered":"

zgodba
<\/strong>Var\u0161ava, avgust 1939. Po ulicah poljske prestolnice se sprehaja nih\u010de drug kot \u2013 Adolf Hitler. Adolf Hitler v Var\u0161avi, ko v Evropi \u0161e vlada mir, in to povsem sam? Ga morda zanimajo delikatese gospoda Mas\u0142owskega? Nemogo\u010de, saj je vegetarijanec! A le kako se je zna\u0161el tam? Kaj se je zgodilo?
Gledali\u0161ki ansambel, ki ga vodi igralski par Joseph in Maria Tura, pripravlja igro o \u00bbmo\u017eakarju z malimi br\u010dicami\u00ab in njegovi \u00bbsme\u0161ni ideologiji\u00ab. Toda ko izbruhne vojna, se pisana dru\u0161\u010dina igralcev nepri\u010dakovano zaplete v ravno tako nevarno kot zabavno vohunsko spletko, v kateri bo moral Joseph Tura, \u00bbtisti veliki, veliki poljski igralec\u00ab, odigrati vlogo svojega \u017eivljenja …<\/p>\n

iz prve roke
<\/strong>\u00bbV svetu se dogaja revolucija. Je s smehom konec? Bodo spro\u0161\u010deno in omikano \u017eivljenje, duhovitost ter \u017eivahne interakcije, zabavne bitke med mo\u0161kimi in \u017eenskami, kar izginili? Moram \u017ealovati za svetom, ki ga ni ve\u010d, ne da bi ga smel ponovno ustvarjati? Sr\u010dno upam, da ne. Ker potem ne bi hotel ve\u010d snemati filmov. Vseeno bi mi bilo, \u010de bi bil mrtev. \/…\/ Zdelo se mi je, da je komedija edini na\u010din, kako ljudi seznaniti s trpljenjem Poljske. Ob\u010dinstvo bi za\u010dutilo naklonjenost in ob\u010dudovanje do ljudi, ki se \u0161e vedno znajo smejati svoji tragediji. \/…\/ Kateri je edini film iz zadnje vojne, ki se ga spomnimo? To niso Griffithova Srca sveta<\/strong> (Hearts of the World) ali kateri tistih \u017ealostnih filmov. To je Chaplinov Pu\u0161ko na rame<\/strong> (Shoulder Arms). \/…\/ O\u010ditajo mi tri glavne grehe \u2013 da sem prekr\u0161il vsa pravila, ker sem melodramo me\u0161al s satiri\u010dno komedijo ali celo farso; da sem ogrozil na\u0161a vojna prizadevanja, ker sem nacisti\u010dno gro\u017enjo obravnaval preve\u010d lahkotno; in da sem pokazal skrajno slab okus, ker sem za ozadje komedije izbral sodobno Var\u0161avo. \/…\/ Naveli\u010dan sem bil dveh uveljavljenih, priznanih receptov: drame s komi\u010dnim oddihom in komedije z dramskim oddihom. Odlo\u010dil sem se posneti film, ki ne bo nikomur in v nobenem trenutku ponujal oddiha od ni\u010desar; ki bo dramati\u010den, kadar bodo zahtevale okoli\u0161\u010dine, ter satiri\u010den in komi\u010den, kadarkoli bo potrebno. Lahko ga imenujejo tragi\u010dna farsa ali pa farsi\u010dna tragedija \u2013 meni je vseeno in ob\u010dinstvu tudi.\u00ab
– Ernst Lubitsch<\/p>\n

kritike
<\/strong>\u00bbBiti ali ne biti<\/strong> je tipi\u010dno lubitschevski film tako v dramski zasnovi kot satiri\u010dnih stranskih prigodah ter ena re\u017eiserjevih najbolj\u0161ih produkcij v ve\u010d letih.\u00ab
– Variety,<\/em> 1942<\/p>\n

\u00bbLubitscheva absolutna mojstrovina.\u00ab
– Slavoj \u017di\u017eek<\/p>\n

\u00bbDejstvo, da je znal Hollywood del svetovne krize spremeniti v tak\u0161no farso o ravbarjih in \u017eandarjih, bo \u010dez leta zagotovo veljalo za izreden fenomen.\u00ab
– Life, <\/em>1942<\/p>\n

\u00bbBiti ali ne biti<\/strong> \/\u2026\/ spada med najbolj\u0161e filme vseh \u010dasov.\u00ab
– Mladen Dolar<\/p>\n

\u00bbMnogi bolj resni filmi povzro\u010dijo, da nehote ob\u010dudujemo nacisti\u010dno u\u010dinkovitost in fanatizem, ta domnevna komedija pa zabada svoje bodice s subtilnim strupom; vidimo ma\u0161inerijo, ki jo je mogo\u010de zlomiti, in ljudi, ki so lahko \u010dlove\u0161ki in neumni v enaki meri kot brutalni.\u00ab
– D. E. B., BFI Bulletin,<\/em> 1942 (v Zadeva Lubitsch<\/em>, uredili Ivana Novak in Jela Kre\u010di\u010d)<\/p>\n

\u00bbZmaga igre in domi\u0161ljije nad surovo silo.\u00ab
– Nick Pinkerton,\u00a0Artforum<\/em><\/p>\n

\u00bbS to briljantno satiro se je Lubitsch v marsi\u010dem dvignil nad kvaliteto ve\u010dine svojih komedij. \u010cudovita mehanika tega filma je izpodbijala gledalcu vsako prepri\u010devalnost nastopajo\u010dih, opozarjala je na dvojnost \u017eivljenja in igre; igralca pa je obdala z edinstvenim, prevarantskim sijajem in ga sku\u0161ala kot obi\u010dajnega \u010dloveka pribli\u017eati gledalcem. Z vsem okvirom zgodbe filma Biti ali ne biti<\/strong> pa je dokazoval, da je vse, s \u010dimer nas dejanje na platnu zamoti, le del tiste iskane iluzije, s katero se izmikamo nenehnemu soo\u010danju z \u017eivljenjem in resnico.\u00ab
– Matja\u017e Klop\u010di\u010d, 1972<\/p>\n

\u00bbKriti\u0161ke te\u017eave, s katerimi se je Lubitsch spopadal, so izhajale iz preprostega dejstva, da \u010drne komedije niso izumili \u0161e dvajset let. Medtem ko so drugi re\u017eiserji, in to dobri, kot sta George Stevens (\u010cim ve\u010d jih je, tem lep\u0161e je<\/strong>, The More the Merrier) in Leo McCarey (Once Upon a Honeymoon<\/strong>), vojno obravnavali na varen in sentimentalen na\u010din, si je Lubitsch drznil nor\u010devati se tako iz zatiralcev kot \u017ertev.\u00ab
– Scott Eyman, Ernst Lubitsch: Laughter in Paradise<\/em><\/p>\n

\u00bbBiti ali ne biti<\/strong> zagotovo sodi med najmanj cini\u010dne komedije vseh \u010dasov. Nacisti v tem filmu so obi\u010dajni ljudje. A so tudi po\u0161asti. Zlo je jasno poimenovano, hkrati pa se znanim ob\u010dutkom in situacijam pribli\u017ea bolj, kot so ljudje od tak\u0161nega filma pri\u010dakovali. To mu navsezadnje daje tisto posebno vrsto sme\u0161nosti \u2013 in mo\u010d. Prav zaradi te kombinacije jasnosti in mo\u010di gre morda za sam vrhunec Lubitschevega opusa.\u00ab
– James Harvey, Romantic Comedy in Hollywood: From Lubitsch to Sturges<\/em><\/p>\n

\u00bbBiti ali ne biti<\/strong>, Lubitscheva nespodobna, tvegana \u010drna komedija zna\u010dajev, je bolj sme\u0161na in v marsikaterem pogledu bolj neustra\u0161na kot njena vojna sestri\u010dna Casablanca<\/strong>.\u00ab
– Thomas Doherty,\u00a0Tablet
<\/em><\/p>\n

\u00bbZagotovo gre za eno najbolj\u0161ih komedij, kar so jih kdaj posneli pri Paramountu, obto\u017ebe o dvomljivem okusu pa zgre\u0161ijo bistvo Lubitscheve satire \u2013 ki ne meri toliko na splo\u0161no nizkotnost nacistov, pa\u010d pa na njihove neopravi\u010dljivo slabe manire.\u00ab
– Time Out<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Komedijo o nacizmu, posneto leta 1942 in postavljeno v okupirano Var\u0161avo, so ogor\u010deni kritiki ob premieri kritizirali kot neokusno, danes pa velja za eno Lubitschevih najve\u010djih mojstrovin \u2013 dokaz, da se je s humorjem mogo\u010de postaviti po robu vsem oblikam zatiranja.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":273977,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/272354"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/273977"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=272354"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}