{"id":2723,"date":"2020-01-03T13:05:44","date_gmt":"2020-01-03T12:05:44","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/skrivni-strahovi-na-javnih-krajih\/"},"modified":"2020-01-03T13:34:05","modified_gmt":"2020-01-03T12:34:05","slug":"skrivni-strahovi-na-javnih-krajih","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/skrivni-strahovi-na-javnih-krajih\/","title":{"rendered":"Skrivni strahovi na javnih krajih"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<\/strong><br \/>Sodobni Pariz, izbran, eleganten milje in \u0161est ni\u010d manj elegantnih likov. A za vljudnimi gestami in prijaznimi nasme\u0161ki se skrivajo skrbi in bojazni \u2013 strah pred samoto in zavrnitvijo. Dan in Nicole bi si rada priskrbela luksuzno stanovanje v centru, a vse ka\u017ee, da bi to njun odnos le \u0161e bolj skrhalo. Romanti\u010dna Ga\u00eblle v iskanju ljubezni naleti ravno na brezvestnega Dana. Njen brat Thierry se boji, da bo izgubil mlado sostanovalko, nato pa razkrije \u0161e \u0161okantno skrivnost svetohlinske Charlotte. Thierry je hkrati tisti, ki Danu in Nicole razkazuje stanovanja, medtem ko Charlotte neguje umirajo\u010dega o\u010deta natakarja Lionela &#8230; V teku nekaj zimskih dni se poti teh neznancev naklju\u010dno kri\u017eajo in zapletajo.<\/p>\n<p>\u0160e ena komedija o ve\u010dnem iskanju sre\u010de pretanjeno ironi\u010dnih podtonov za neskon\u010dno filmografijo francoskega velikana je zgodba, polna \u0161arma, duhovitosti in bu\u00f1uelovske bizarnosti, a ves \u010das pre\u017eeta z melanholi\u010dno oto\u017enostjo.<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<br \/> <\/strong>\u00bbNikoli nisem ob\u010dutil velike razlike med filmom in gledali\u0161\u010dem. \/&#8230;\/ Podobno kot pri jezikih sveta, ki se zdijo razli\u010dni, a lingvisti pravijo, da so si zelo blizu, da razlike med njimi le niso tako velike. Prirediti dramsko delo zame ni nekaj zastra\u0161ujo\u010dega, saj imata obe obliki umetnosti nekaj skupnega: sta stvar preteklosti, ne dovolita vrnitve, ne morem re\u010di operaterju, naj gledalcem \u0161e enkrat zavrti prizor, ali igralcem, naj ga ponovijo. Dramsko delo prena\u0161am na film brez bojazni in vedno mu ostajam zvest. \/&#8230;\/ Ta tekst poseduje neko mra\u010dnost in zmedo, katera smo sku\u0161ali poustvariti na platnu. Trudili smo se vzpostaviti strukturo protislovij, ustvariti tisto me\u0161anico prelivajo\u010dih se instinktov, ki se gibljejo znotraj nas samih in za katere sem prepri\u010dan, da jih delim s \u0161tevilnimi gledalci. Skozi podobe in igro sem \u017eelel izoblikovati like, ki bi lahko posegli vi\u0161e, segli po bolj\u0161em, pa tega no\u010dejo ali ne morejo; \u017eelel sem ustvariti idejo nostalgije po tem, da bi bili bolj\u0161i, ki vodi like prav v svoje nasprotje &#8230;\u00ab<br \/>&#8211; Alain Resnais, re\u017eiser<\/p>\n<p><strong>portret avtorja<br \/> <\/strong><strong>Alain Resnais<\/strong><strong> <\/strong>(rojen leta 1922 v Vannesu, Francija), eden najslovitej\u0161ih re\u017eiserjev druge polovice 20. stoletja ter odlo\u010dilna figura modernisti\u010dne narativne tradicije na filmu, se v 40-ih letih posve\u010da filmski monta\u017ei in snemanju kratkometra\u017enih filmov (med njimi gre izpostaviti klju\u010dni dokumentarec o nacisti\u010dnih tabori\u0161\u010dih smrti <strong>No\u010d in megla <\/strong>(<strong>Nuit et Brouillard<\/strong>) iz leta 1955). Kot re\u017eiser dolgega metra in mednarodnega slovesa pa se uveljavi v poznih 50-ih, v obdobju torej, ki sovpada z eksplozijo francoskega novega vala (Resnaisov celove\u010derni prvenec <strong>Hiro\u0161ima, ljubezen moja <\/strong>(<em><strong>Hiroshima, mon amour<\/strong><\/em>, 1959) se premierno predstavi v Cannesu istega leta kot Truffautovih <strong>400 udarcev<\/strong>). Obse\u017ena filmografija odra\u017ea avtorjevo predanost dru\u017ebenopoliti\u010dnim vpra\u0161anjem in problematikam (<em><strong>Muriel<\/strong><\/em> (<strong>Muriel ou Le temps d&#8217;un retour<\/strong>, 1963), <strong>Vojna je kon\u010dana <\/strong>(<em><strong>La guerre est finnie<\/strong><\/em>, 1966), <strong>Dale\u010d od Vietnama <\/strong>(<em><strong>Loin du Vietnam<\/strong><\/em>, 1967)) ter poskuse prodreti globoko v jedro \u010dloveka prek ponavljajo\u010dega se motiva spomina in (preteklega) \u010dasa (<strong>Hiro\u0161ima, ljubezen moja<\/strong>, <strong>Lani v Marienbadu <\/strong>(<strong>L&#8217;Ann\u00e9e derni\u00e8re \u00e0 Marienbad<\/strong>, 1961), <em><strong>Providence<\/strong><\/em>, 1976). Vendar je bil Resnais manj povezan s skupino, ki se je oblikovala okoli slovite revije <em>Cahiers du cin\u00e9ma<\/em>. Pripadal je intelektualnim in ustvarjalnim tokovom levega brega ter tesno sodeloval z njegovimi avtorji \u2013 Jeanom Cayrolom, Marguerite Duras, Chrisom Markerjem, Alainom Robbe-Grilletom. Z Markerjem je v 50-ih posnel vrsto kratkometra\u017ecev, s Cayrolom je spisal <strong>No\u010d in meglo <\/strong>ter <strong>Muriel<\/strong>, Durasova je podpisala scenarij <strong>Hiro\u0161ime<\/strong>, Robbe-Grillet pa <strong>Lani v Marienbadu<\/strong>. <strong>Skrivni strahovi na javnih krajih <\/strong>predstavlja po filmu <em><strong>Smoking<\/strong><\/em><strong><em> \/ <\/em><em>No Smoking<\/em><\/strong> iz leta 1993 Resnaisovo drugo filmsko predelavo dramskega dela Alana Ayckbourna. V Sloveniji smo si lahko nazadnje ogledali avtorjeve <strong>Divje trave <\/strong>(<strong>Les herbes folles<\/strong>) leta 2009. Resnais je pogosto \u010drpal iz zakladnice resne literature, da bi izoblikoval lastno in unikatno filozofsko ter umetni\u0161ko pozicijo. Z uporabo filmske govorice enigmati\u010dnih narativnih struktur, razko\u0161ne fotografije in liri\u010dnih monta\u017enih vzorcev je ustvaril nekatere najbolj provokativne in kontroverzne mojstrovine svojega \u010dasa.<\/p>\n<p>\u00a0<strong>kritike<\/strong><br \/>\u00bbVseprisotna sne\u017ena odeja, ki ovije Resnaisov film, je orja\u0161ka \u0161katla hollywoodskih milnih kosmi\u010dev. Ko uzremo ta sneg skozi steklena pro\u010delja, majcena okna in vrata, ki kot bi vodila v praznino, je videti umeten v najsijajnej\u0161i tradiciji filmskih padavin: kot precizno re\u017eirano poletavanje sne\u017eink, ki Jane Wyman kon\u010dno osami z Rockom Hudsonom v Sirkovem <strong>Vse, kar dovoli nebo<\/strong>; kot bo\u017ei\u010dni mete\u017e, ki potopi eno garnituro romanti\u010dnih upov, da bi hkrati usli\u0161al drugo, v veli\u010dastnem finalu Demyjevih <strong>Cherbour\u0161kih de\u017enikov<\/strong>. Kar je skupno vsem tem filmom, poleg krhke in te\u017eko prislu\u017eene sre\u010de \u2013 ter surovine za kepanje \u2013, je odkrita uporaba umetelnosti in u\u010dinkov za izvabljanje gledal\u010deve domi\u0161ljije in empatije, uporaba skrajno stiliziranih poudarkov za razkrivanje ne\u010desa, kar je dale\u010d bolj resni\u010dno od otopelega &#8216;realizma&#8217;. \/&#8230;\/ A lahkotna dostopnost Resnaisovega filma ga ne dela za ni\u010d manj\u0161e umetni\u0161ko delo od avtorjevih zgodnej\u0161ih, resnej\u0161ih mojstrovin. Za razposajeno re\u017eijo \u0161e vedno ti\u010di formalna rigoroznost: horizontalne linije, ki prehajajo iz kadra v kader, delijo stanovanja na manj\u0161e enote in zamejujejo like; zastiranje, ki ena\u010di fizi\u010dno pregrado z mentalnim minskim poljem; umirjeno natan\u010dni premiki kamere, ki preme\u0161\u010dajo \u010dustveno te\u017ei\u0161\u010de znotraj prizora samega. (Omamna kamera Erica Gautiera, ki re\u017eiserjem novega novega vala slu\u017ei z enakim zanosom, kot je Raoul Coutard slu\u017eil Truffautu in Godardu, pre\u017eame vsak delec brezhibnega kadra z otipljivim hrepenenjem.) \/&#8230;\/ Resnais jih ima \u017ee krepko \u010dez 80 in morda mora\u0161 \u017eiveti osem desetletij, da bi lahko posnel film, ki je tako so\u010duten, tako samozavesten \u2013 in tako mlad.\u00ab<br \/>&#8211; Jim Ridley, <em>The Village Voice<\/em><\/p>\n<p>\u00bbJe dostopen, prijeten, sanjav, malce prismuknjen in melanholi\u010den. Njegove modernisti\u010dne geste so zgolj stilisti\u010dni trzljaji, a podoba snega, ki se spu\u0161\u010da na sklenjeni roki, povzro\u010di pravo zamaknjenost. Vloga umetnika je za gospoda Resnaisa \u0161e vedno \u017eivljenjska vloga.\u00ab<br \/>&#8211; Manohla Dargis, <em>The New York Times<\/em><\/p>\n<p>\u00bbMojstrovina v vseh pogledih. Sve\u017e, sodoben in neposreden film, njegova zimska, a topla perspektiva pa je pre\u017eeta z modrostjo in izku\u0161njami velikega re\u017eiserja v poznih osemdesetih.\u00ab<br \/>&#8211; Kevin Thomas, <em>Los Angeles Times<\/em><\/p>\n<p>\u00bbZasedba je izjemna; ti igralci sodelujejo z Resnaisom kot dobro naoljen stalni ansambel, ki dodobra obvlada svojo ve\u0161\u010dino in se zna sporazumevati skoraj telepatsko.\u00ab<br \/>&#8211; Michael Wilmington, <em>Chicago Tribune<\/em><\/p>\n<p>\u00bbVeli\u010dastni stari mojster uokviri sleherni prizor kot \u010dudovito sliko. Medtem pa umetni sneg z igrivo umetelnostjo poletava med oto\u017enimi vinjetami.\u00ab<br \/>&#8211; Lisa Schwarzbaum, <em>Entertainment Weekly <\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>\u0160e ena komedija o ve\u010dnem iskanju sre\u010de pretanjeno ironi\u010dnih podtonov za neskon\u010dno filmografijo francoskega velikana je zgodba, polna \u0161arma, duhovitosti in bu\u00f1uelovske bizarnosti, a ves \u010das pre\u017eeta z melanholi\u010dno oto\u017enostjo.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":2724,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/2723"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2724"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2723"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}