{"id":271500,"date":"2022-08-24T13:41:18","date_gmt":"2022-08-24T11:41:18","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/kabaret\/"},"modified":"2022-08-24T13:47:09","modified_gmt":"2022-08-24T11:47:09","slug":"kabaret","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/kabaret\/","title":{"rendered":"Kabaret"},"content":{"rendered":"

zgodba
<\/strong>Berlin leta 1931. Rado\u017eiva pevka Sally Bowles ter hudomu\u0161ni konferansj\u00e9 <\/em>v razvpitem klubu Kit Kat vabita k dekadentni zabavi, medtem ko se zunaj na oblast nezadr\u017eno vzpenja nacisti\u010dna stranka. V tem kaoti\u010dnem svetu se znajde britanski \u0161tudent Brian Roberts, ki se s Sally zaplete v nenavaden ljubezenski trikotnik.<\/p>\n

Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr. o filmu Kabaret<\/a><\/p>\n

kritike
<\/strong>\u00bbKabaret<\/strong> je eno tistih globoko zadovoljujo\u010dih nepopolnih del, pri katerih od za\u010detka do konca dobesedno \u010duti\u0161, kako se rojeva film. \/…\/ Liza Minnelli uprizori tako sijajen nastop, da se ne morem domisliti drugega, kot da se ji zahvalim.\u00ab
– Roger Greenspun, The New York Times,<\/em> 1972<\/p>\n

\u00bb[Fosse je] zelo blizu temu, da prevzame pomembno ustvarjalno vlogo pri razvoju ameri\u0161kih filmskih muzikalov.\u00ab
– The Washington Post<\/em>, 1972<\/p>\n

\u00bbNe gre za obi\u010dajen muzikal. Del njegovega uspeha je v tem, da ne podle\u017ee staremu kli\u0161eju, po katerem morajo muzikali gledalca razvedriti. Namesto da bi filmski razli\u010dici odvzel te\u017eo obupa in jo s tem razvrednotil, se je re\u017eiser Bob Fosse podal naravnost v temno srce snovi ter si prislu\u017eil oskarja za najbolj\u0161o re\u017eijo.\u00ab
– Roger Ebert, 1972<\/p>\n

\u00bbFilmska verzija broadwayskega muzikala Kabaret<\/em> Johna Kanderja in Freda Ebba iz leta 1966 je nadvse nenavadna: kultivirana, prosta\u0161ka, prefinjena, \u010dutna, cini\u010dna, topla in vznemirljivo provokativna. Liza Minnelli je na \u010delu mo\u010dne igralske zasedbe. Bob Fosse s svojo kot vedno izvrstno re\u017eijo poustvari Nem\u010dijo pred pribli\u017eno \u0161tiridesetimi leti.\u00ab
– Variety,<\/em> 1971<\/p>\n

\u00bbNeverjetno zabaven film, \u010dudovit spoj talenta in inteligence. \/\u2026\/ v\u0161e\u010d bo tudi ljudem, ki jim muzikali sicer niso posebej pri srcu.\u00ab
– Garry Giddins, The Hollywood Reporter<\/em>, 1972<\/p>\n

\u00bbFilm je brutalen, romanti\u010den, ZELO sme\u0161en in ima najbolj\u0161o koreografijo, kar ste jih kdaj videli na platnu.\u00ab
– John Landis<\/p>\n

\u00bbOdli\u010den filmski muzikal, ki je kot po \u010dude\u017eu nastal brez kompromisov; satira sku\u0161njav s koreninami v politi\u010dnem kabaretu. \/…\/ Dekadenco dojemamo kot plehko in prosta\u0161ko, vendar v njej vidimo tudi \u017eivalsko energijo \u2013 vse se zdi pre\u017eeto s spolnostjo. Film dekadence ne izkori\u0161\u010da; daje ji priznanje, ki si ga zaslu\u017ei.\u00ab
– Pauline Kael, The New Yorker,<\/em> 1972<\/p>\n

\u00bbKabaret<\/strong> Boba Fosseja, prvi muzikal v zgodovini, ki je prejel oznako X, je Lizo Minnelli ponesel med najve\u010dje hollywoodske zvezde in na novo izumil muzikal za \u2018dobo vodnarja\u2019.\u00ab
– Jamie Russell, BBC<\/em><\/p>\n

\u00bbFossejevi pogledi na spolno fluidnost in sporazumni seks danes morda delujejo kontroverzno in netaktno v primerjavi z letom 1972 ali 1931. Toda re\u017eiserjevo videnje fa\u0161izma je \u0161e vedno zelo aktualno: ekstremizem in rasizem sta posledica cinizma, ironije in iz\u010drpanosti. \/…\/ Liza Minnelli je sijajna, morda \u0161e posebej v klasi\u010dni uvodni pesmi Mein Herr<\/em> \u2013 tu je po mojem mnenju celo bolj\u0161a od Marlene Dietrich, ko prepeva Falling in Love Again<\/em> v Modrem angelu<\/strong> (Der blaue Engel). \/…\/ Pravzaprav so vse pesmi Lize Minnelli \u010dudovite; zanimivo je gledati njeno zadnjo to\u010dko, himno kabaretu samemu, pri kateri se mali oder nenadoma pove\u010da za \u0161tirikrat in je videti bolj kot Vegas ali pa londonski Talk of the Town<\/em>: trenutek, vreden Judy Garland. Kabaret<\/strong> je \u0161e vedno osupljiva izku\u0161nja; svet, ki zapravlja \u010das, medtem ko je Rim tik pred tem, da zagori: mra\u010dno seksi, eleganten, z vsepre\u017eemajo\u010dim vzdu\u0161jem zla.\u00ab
– Peter Bradshaw, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm je zabaven in eleganten, \u010deprav morda ne tako resen, kot \u017eeli biti. Liza Minnelli odigra svojo morda najbolj\u0161o vlogo.\u00ab
– Jonathan Rosenbaum, Chicago Reader<\/em><\/p>\n

\u00bbTe\u017eko je verjeti, da je minilo \u017ee pol stoletja, odkar je Kabaret<\/strong> prvi\u010d priplesal v kinematografe: v smislu videza, zvoka in senzibilnosti je \u0161e vedno sve\u017e in drzen ter na vsakem koraku \u0161iri mo\u017enosti, kaj lahko muzikal naredi in pove.\u00ab
– Guy Lodge, Film of the Week<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Barviti, \u017ege\u010dkljivi, a tudi presenetljivo mra\u010dni muzikal, postavljen v zadnje dni hedonisti\u010dnega weimarskega Berlina, je \u00bb\u010dudovito dekadentno\u00ab Lizo Minnelli pred petdesetimi leti izstrelil med superzvezde ter si prislu\u017eil zlati globus za najbolj\u0161i film v kategoriji muzikalov in komedij ter osem oskarjev, vklju\u010dno za najbolj\u0161o re\u017eijo in igralko.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":271501,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/271500"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/271501"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=271500"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}