{"id":271399,"date":"2023-01-23T17:18:25","date_gmt":"2023-01-23T16:18:25","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/zgodba-moje-zene\/"},"modified":"2023-01-23T17:32:09","modified_gmt":"2023-01-23T16:32:09","slug":"zgodba-moje-zene","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/zgodba-moje-zene\/","title":{"rendered":"Zgodba moje \u017eene"},"content":{"rendered":"

zgodba
<\/strong>Dvajseta leta prej\u0161njega stoletja. Jakob St\u00f6rr, kapitan tovorne ladje, prijatelju oznani, da se bo poro\u010dil s prvo \u017eensko, ki bo vstopila v kavarno. Prika\u017ee se Lizzy …<\/p>\n

iz prve roke
<\/strong>\u00bbPrejmete darilo. Lepo, elegantno, a trdno zaprto \u0161katlico. \u010cisto va\u0161a je, vsak dan jo lahko vidite na polici nad kaminom. Toda kaj, ko je ne morete odpreti! Vseeno poskusite: najprej ne\u017eno, nato z no\u017eem. Razmi\u0161ljate, da bi uporabili kladivo, vendar si premislite, saj bi jo lahko po\u0161kodovali. Nekaj dni se pretvarjate, da vas ne zanima. Potem pa si priznate: dali bi vse, da bi lahko le za trenutek pokukali vanjo. Postopoma vas bo ta majhna \u0161katlica spravila ob pamet …
Posneli smo film o ljubezni, strasti, drami, pustolov\u0161\u010dini; o tiso\u010derih odtenkih \u017eivljenja \u2013 brezsramno \u010dustveno zgodbo o tem, kaj pomeni biti mo\u0161ki, kaj pomeni biti \u017eenska, kaj pomeni biti \u010dlovek.
\u010ce pogledate Lizzy in Jakoba, L\u00e9o Seydoux in Gijsa Naberja, ne vidite dveh nasprotij. Vidite dva \u010dloveka s svetlo ko\u017eo, svetlimi lasmi, visokimi li\u010dnicami in zelo podobnim, edinstveno priprtim pogledom. Lahko bi bila brat in sestra. Ali pa mo\u0161ki in \u017eenski del iste du\u0161e …
\/\u2026\/ Mil\u00e1n F\u00fcst je v mad\u017earski in svetovni knji\u017eevnosti nekak\u0161en obstranec. Zelo pogosto so ga narobe razumeli. Zame je predvsem radikalen mislec, ki svoja razmi\u0161ljanja ovija v bogato, \u010dutno teksturo, polno humorja in igrivosti. To zelo osebno knjigo je napisal med drugo svetovno vojno, ko je bilo njegovo \u017eivljenje v nevarnosti. \/…\/ \u010ceprav roman govori o zakonskem paru, v resnici odpira pere\u010de vpra\u0161anje: kako naj \u017eivimo svoja mala, kratka \u017eivljenja na Zemlji? To vpra\u0161anje raziskujemo z vidika kapitana tovorne ladje, ki bi rad razumel svojo \u017eeno, mlado Francozinjo, a v resnici sku\u0161a le razumeti \u017eivljenje. Mo\u017eakar prejme nekaj te\u017ekih lekcij, preko katerih se mora nau\u010diti sprejeti, da \u017eivljenja ni mogo\u010de nadzorovati. \/\u2026\/ Film je ljubezensko pismo vsem \u010dudovito nepopolnim mo\u0161kim, ljubeznim na\u0161ega \u017eivljenja. Ko sem bila otrok, sem mo\u0161kim najbolj zavidala kavalirstvo. Zdaj bi si rada dovolila biti kavalirska. K dana\u0161nji splo\u0161ni razpravi o odnosih med spoloma bi rada prispevala nekaj ne\u017enosti. Zelo me veseli, da je skozi nekatera dolgo zaprta okna zapihal sve\u017e zrak in da se na\u0161e dru\u017ebene navade spreminjajo na bolje. Po\u010dnimo to z ve\u010d prijaznosti in humorja \u2013 ni\u010d manj u\u010dinkovito ne bo, gotovo pa bo bolj zabavno za vse.\u00ab
– Ildik\u00f3 Enyedi<\/p>\n

portret avtorice
<\/strong>Ildik\u00f3 Enyedi je kariero za\u010dela kot konceptualna in medijska umetnica. Bila je \u010dlanica umetni\u0161ke skupine Indigo in Studia B\u00e9le Bal\u00e1zsa, edinega neodvisnega filmskega studia v Vzhodni Evropi pred letom 1989. Nato se je posvetila filmski re\u017eiji in pisanju scenarijev. Za celove\u010derni prvenec Moje 20. stoletje<\/strong> (Az \u00e9n XX. sz\u00e1zadom) je leta 1989 v Cannesu prejela zlato kamero, s filmom B\u0171v\u00f6s vad\u00e1sz<\/strong> (1994) se je uvrstila v tekmovalni program bene\u0161kega festivala, Simon m\u00e1gus<\/strong> (1999) ji je prinesel posebno nagrado \u017eirije v Locarnu, Tam\u00e1s \u00e9s Juli<\/strong> (1997) pa veliko nagrado v Belfortu. Za celove\u010derec O telesu in du\u0161i<\/strong> (Testr\u0151l \u00e9s l\u00e9lekr\u0151l, 2017) je poleg \u0161tevilnih drugih nagrad prejela zlatega medveda na Berlinalu in nominacijo za oskarja za najbolj\u0161i tujejezi\u010dni film, ogledali pa smo si ga lahko tudi v Kinodvoru. Zgodba moje \u017eene <\/strong>je svetovno premiero do\u017eivela na lanskem festivalu v Cannesu.<\/p>\n

kritike
<\/strong>\u00bbFilm izvrstno poustvari Mitteleuropo<\/em> dvajsetih let prej\u0161njega stoletja \/\u2026\/, zaplete in preobrate pa brez naglice uprizorijo dosledno odli\u010dni igralci. \u010ce ostanemo pri tej lepi zunanjosti, se lahko udobno podamo na predvidljivo pot. Vendar pa bomo tako spregledali veli\u010dino filma, vtisnjeno \u017ee na za\u010detek zgodbe: s posnetki kitov, ki plavajo pod gladino, po kateri pluje kapitan Jakob St\u00f6rr. Ildik\u00f3 Enyedi v resnici snema tisto, kar se skriva spodaj \u2013 pod videzom, pod besedami, pod gestami in celo pod dejanji. Nekje v globinah kratke sre\u010de in dolge nesre\u010de kapitana Jakoba in Lizzy ti\u010dijo najgloblji vzroki za vojno med mo\u0161kimi in \u017eenskami ter celo namere obeh strani. Kar smo imeli za umirjeno romanco, se izka\u017ee za bojevito, \u010dutno in srce parajo\u010do epopejo. \u010ceprav L\u00e9a Seydoux ljubosumno ohranja skrivnostnost svojega lika, ne skriva prav ni\u010desar, niti ljubezni do \u017eivljenja niti hrepenenja po svobodi. Rada bi bila svobodna, da bi lahko bolje ljubila mo\u0161kega, ki si ga je izbrala. Poleg vrhunske filmske govorice \u2013 izjemno izvirne znotraj neoklasi\u010dnih okvirov, ki si jih je postavila Ildik\u00f3 Enyedi sama \u2013 je velika lepota Zgodbe o moji \u017eeni<\/strong> svetloba, s katero igralka obsije zgodbo \/\u2026\/.\u00ab
– Thomas Sotinel, Le Monde<\/em><\/p>\n

\u00bbNovi celove\u010derec re\u017eiserke Ildik\u00f3 Enyedi pripoveduje zgodbo o zakonu izklju\u010dno z vidika mo\u017ea Jakoba St\u00f6rra, ki ga mu\u010di sum, da mu je \u017eena Lizzy nezvesta. V ozadju te uprizoritve \u2018mo\u0161kega pogleda\u2019 se seveda skriva re\u017eiserkin posluh za F\u00fcstov roman, njegove like, za \u2018mo\u0161ki svet\u2019 in zgodovinsko obdobje, ki ga prikazuje. Veli\u010dastnemu klasicizmu filmskega sloga re\u017eiserka inteligentno in diskretno zoperstavi izvirnost svojega razmisleka o pogledu; diskurzu o \u2018\u017eenskem\u2019 in \u2018mo\u0161kem pogledu\u2019 pa postavi nasproti mo\u010d vrhunskega in nedogmati\u010dnega dela \/…\/. \u017de res, da nas Ildik\u00f3 Enyedi popelje v svetovljansko Evropo dvajsetih let prej\u0161njega stoletja, izpolnjujo\u010d vse pogoje za uprizoritev zgodovinske drame. Vendar v njenem filmu ne najdemo pomembnih ali prepoznavnih zgodovinskih dogodkov. Prej gre za del \u2018neskon\u010dne procesije\u2019, nedoumljivega vrtinca in ve\u010dnega baleta, ki ga predstavljajo ljubezenska razmerja in ve\u010dinoma neuspe\u0161ni poskusi, da bi sprejeli perspektivo drugega.\u00ab
– Louise Dumas, Positif<\/em><\/p>\n

\u00bbSkrivnostna, navihana, romaneskna, ne\u017eno zbadljiva in varljivo klasi\u010dna Zgodba moje \u017eene<\/strong> na koncu privzame obliko priro\u010dnika, ki ga je \u017eenska napisala za mo\u0161ke, da bi postali bolj\u0161i ljubimci. Ildik\u00f3 Enyedi zagotovo sodi med najbolj izvirne \u017eive\u010de re\u017eiserke.\u00ab
– Fr\u00e9d\u00e9ric Mercier, Transfuge<\/em><\/p>\n

\u00bbRomanti\u010dna freska, ki prekipeva od energije in nostalgije. \/…\/ Ildik\u00f3 Enyedi globoko zaupa v \u010darobnost filma. \/\u2026\/ Kak\u0161en dih sve\u017eega zraka!\u00ab
– Eric Neuhoff, Le Figaro<\/em><\/p>\n

\u00bbZgodba moje \u017eene<\/strong>, ki se dogaja v dvajsetih letih prej\u0161njega stoletja, je tudi cineroman o \u017eenski, ki se poro\u010di s toksi\u010dnim, arogantnim, narcisti\u010dnim mo\u0161kim, ki je stavil, da se bo poro\u010dil s prvo \u017eensko, ki jo bo zagledal. Zakaj se je sploh poro\u010dila s toksi\u010dnim mo\u0161kim? Se je poro\u010dila z njim zato, da bi ga lahko z u\u017eitkom varala? Ker ve, da spolno razmerje ne obstaja, saj eden od obeh partnerjev vedno ho\u010de preve\u010d? Ne izvemo. Lizzy – \u017eenska, ki dela vse ljubosumne – je \u00bbskrivnostna\u00ab. Freudovski misterij. Kaj ho\u010de? Njene zgodbe ne sli\u0161imo. Toda hej, kaj \u010de je tudi ona le stavila? Kaj \u010de je hotela – s Pascalom re\u010deno – \u00bbzadeti neskon\u010dno \u017eivljenje v neskon\u010dni sre\u010di\u00ab? ZA\u00ab
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Re\u017eiserka Ildik\u00f3 Enyedi (Moje 20. stoletje, O telesu in du\u0161i) pripoveduje ljubezensko zgodbo skozi o\u010di mo\u017ea, ki se obupano trudi razumeti svojo \u017eeno, skrivnostno Francozinjo v podobi L\u00e9e Seydoux. Sodobna razli\u010dica legende o lete\u010dem Holandcu, fantomski ladji, obsojeni na ve\u010dno tavanje po sedmih morjih.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":271630,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/271399"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/271630"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=271399"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}