{"id":2709,"date":"2026-01-28T09:36:21","date_gmt":"2026-01-28T08:36:21","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/viharni-vrh\/"},"modified":"2026-01-28T09:47:05","modified_gmt":"2026-01-28T08:47:05","slug":"viharni-vrh","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/viharni-vrh\/","title":{"rendered":"Viharni vrh"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Yorkshirski kmet na svojo osamljeno kmetijo sredi mo\u010dvirij nekega dne pripelje pretepenega in zapu\u0161\u010denega \u010drnskega de\u010dka, ki ga je na\u0161el na ulicah Liverpoola. Fant dobi ime Heathcliff in kmet ga sklene vzgajati skupaj s svojima otrokoma. V pusti, vetrovni in surovi pokrajini se med kmetovo h\u010derko in divjim de\u010dkom kmalu splete tesna in usodna vez.<\/p>\n

Drzna in nadvse izvirna priredba angle\u0161ke literarne klasike je pripoved o ultimativnem outsiderju, ki nas s pomo\u010djo izjemne fotografije popelje v prvinski svet ljubezni, sovra\u0161tva in ma\u0161\u010devanja.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Prva znana filmska priredba romana Viharni vrh<\/em> je nastala leta 1920 v re\u017eiji A. V. Brambla, vendar film danes velja za izgubljenega. Luis Bu\u00f1uel je leta 1954 posnel Glas v viharju <\/strong>(Abismos de pasi\u00f3n<\/strong>), \u0161pansko katoli\u0161ko interpretacijo romana, postavljeno v izsu\u0161eno mehi\u0161ko pu\u0161\u010davo. Hurlevent <\/strong>(1985) novovalovca Jacquesa Rivetta se dogaja v ju\u017eni Franciji v tridesetih letih 20. stoletja. Japonska razli\u010dica Arashi ga oka<\/strong> re\u017eiserja Yoshide Yoshishige (1988) je skrajno pesimisti\u010dno videnje romana, ume\u0161\u010deno ob vzno\u017eje japonske vulkanske svete gore. Najbolj znana priredba te angle\u0161ke literarne klasike pa je po vsej verjetnosti film Williama Wylerja iz leta 1939, hollywoodska melodrama z Laurenceom Olivierom v vlogi Heathcliffa.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbZamisel o priredbah literarnih del mi ni bila nikoli v\u0161e\u010d. Knjiga uporablja jezik, ki je popolnoma druga\u010den od filmskega \/\u2026\/ Roman Viharni vrh<\/em> je gotski, feministi\u010den, socialisti\u010den, freudovski, incestuozen, okruten in instinktiven. Posku\u0161ati vse to spojiti v film je ambiciozna in morda nespametna naloga. \/\u2026\/ Odlo\u010dila sem se povsem instinktivno, spontano, ne da bi prav vedela, kam me bo pot zanesla. Pravzaprav sem sama sebe presenetila \u2013 tudi zato, ker gre za kostumski film, za katerega sem mislila, da se ga zares nikoli ne bom lotila. \/\u2026\/ Vse, kar sem lahko storila, je bilo, da sem ustvarila svojo osebno verzijo. Kljub temu da je tako znana in da je bilo o njej \u017ee toliko povedanega, je knjiga zame \u0161e vedno zelo osebna in intimna. \/\u2026\/ \u017de od vsega za\u010detka mi je bilo jasno, ne da bi prav vedela zakaj, da bo v mojem filmu narava morala igrati pomembno vlogo. Narava je lahko po eni strani lepa in pomirjujo\u010da, po drugi pa brutalna, sebi\u010dna, podivjana in uni\u010dujo\u010da. Vsi smo njen del, ne glede na to, kako \u017eivimo.\u00ab
– Andrea Arnold, re\u017eiserka in koscenaristka<\/p>\n

portret avtorice<\/strong>
Andrea Arnold (letnik 1961), nekdanja britanska televizijska igralka, je leta 2005 prejela oskarja za svoj kratki film Wasp<\/strong>, leto kasneje pa posnela svoj celove\u010derni prvenec Rde\u010da cesta<\/strong> (Red Road<\/strong>), ki ga je podpisala kot scenaristka in re\u017eiserka. Film je bil premierno predvajan v\u00a0glavnem tekmovalnem programu festivala v\u00a0Cannesu, kjer je prejel veliko nagrado \u017eirije, uspeh, ki ga je Andrea Arnold ponovila tudi z\u00a0Akvarijem <\/strong>(<\/strong>Fish Tank<\/strong>, 2009)<\/em>. Viharni vrh<\/strong> je njen tretji celove\u010derec. Filme Andree Arnold zaznamuje surov, naturalisti\u010den pristop do pere\u010dih socialnih problematik, v\u00a0ozadju katerega ti\u010dita redko videna empatija in globoko humanisti\u010dno prepri\u010danje avtorice, ki se tako suvereno vpisuje v\u00a0tisto tradicijo britanskega filma, ki so jo proslavili Lindsay Anderson, Tony Richardson, Ken Loach in Mike\u00a0Leigh.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbFilm bo literarne puriste \u0161okiral, tiste, ki i\u0161\u010dejo sve\u017ee in drzne adaptacije klasik, pa prijetno presenetil. V nasprotju z ve\u010dino dosedanjih filmskih priredb tega dela, ki so v njem videle predvsem romanco in patos, se je Andrea Arnold odlo\u010dila za povsem druga\u010den pristop \u2013 v njenem delu ne bomo videli lepih panoramskih posnetkov, sijajnih kostumov in \u010dustveno nabrekle glasbene spremljave, saj je z zgodbe Emily Bront\u00eb odlu\u0161\u010dila vse odve\u010dno in jo slekla do najbolj elementarne, gole in pristne ter na trenutke celo grobe mladostni\u0161ke strasti. S tem ko je Heathcliffa spremenila v temnopoltega fanta, pa je refleksijo z razredne prenesla na rasno razslojenost britanske dru\u017ebe.\u00ab
– Denis Vali\u010d, Pogledi<\/em><\/p>\n

\u00bbBritanska re\u017eiserka Andrea Arnold je za svojo priredbo Viharnega vrha<\/em> nedvomno izna\u0161la sve\u017e pristop. Ta pa nemara niti ni toliko v tem, da je Heathcliffa spremenila v \u010drnca \/\u2026\/, kakor pa v tem, da je tej ‘kostumski’ drami strastne in nemogo\u010de ljubezni dala skoraj fizi\u010dni obstoj.\u00ab
– Zdenko Vrdlovec, Dnevnik<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm \u017ee na za\u010detku pomete s histori\u010dno koreografijo konvencionalnih knji\u017enih priredb, to pa naredi tako temeljito, da sem prvih nekaj minut mislil, da se mora tale Viharni vrh <\/strong>dogajati sto let po atomskem napadu. Pri\u010dujo\u010da verzija pripelje zgodbo nazaj v nekak\u0161no social-realisti\u010dno leto ni\u010d. \/\u2026\/ Andrea Arnold nas uspe na najbolj nenavaden na\u010din popeljati v nekak\u0161no predknji\u017eno realnost. Njen film nam ne ponuja \u0161e ene plasti interpretacije \/\u2026\/ temve\u010d je poskus ustvariti nekaj, kar je nemara obstajalo pred romanom, nekaj, kar bi lahko bilo osnova za roman; surova, napol artikulirana serija dogodkov, ki je bila kasneje zlo\u0161\u010dena in kultivirana kot neobdelan literarni \u017elahtni kamen. To je kajpak iluzija \u2013<\/strong> a prepri\u010dljiva in razburljiva. \/\u2026\/ Film mi je dal nekaj, \u010desar nisem nikdar pri\u010dakoval od katerekoli priredbe klasi\u010dne literature: \u0161ok novega.\u00ab
– Peter Bradshaw, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbMnogokrat prirejena, ve\u010dgeneracijska zgodba iz leta 1847 \/\u2026\/ \u017ee mogo\u010de prikazuje izmi\u0161ljene dogodke izpred 300 let, a Andrea Arnold in njeni soustvarjalci jih opi\u0161ejo tako \u017eivahno in temperamentno, da je vrzel med stoletji v trenutku in povsem izbrisana. \/\u2026\/ Film je tako drzen in napreden \u2013 tu lahko morda povle\u010demo vzporednice z vodilno francosko avtorico Claire Denis in celo katalonskim eksperimentatorjem <\/strong>Albertom Serro \u2013<\/strong>, da se Fukunagova povsem spodobna adaptacija romana Jane Eyre<\/em> Charlotte Bront\u00eb nenadoma zazdi skoraj tako staromodna kot verzija Roberta Stevensona iz leta 1943 z Orsonom Wellesom in Joan Fontaine v glavnih vlogah.\u00ab
– <\/strong>Neil Young, The<\/em> Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bbAndrea Arnold je prevzela duh, esencialno bistvo romana, in ga spremenila v 128 minut dolgo vizualno poslastico. \/\u2026\/ Re\u017eiserkina odlo\u010ditev, da se raje kot na besede opre na podobe, je pogumna in navdu\u0161ujo\u010da. \/\u2026\/ Andrea Arnold je ustrezno nespo\u0161tljiva do kulturne dedi\u0161\u010dine, kljub temu pa je o\u010ditno, da roman ob\u010duduje in spo\u0161tuje. Ne meni se za kakr\u0161nakoli pravila o adaptaciji kostumskih romanov in v tem smislu je njen film bli\u017ee divji, surovi lepoti, ki jo utele\u0161ata Viharni vrh<\/em> in romantika. \/\u2026\/ Film je vreden spo\u0161tovanja predvsem zaradi svojega drznega punk etosa. Kadar deluje, je tako razburljivo, kot bi prvi\u010d poslu\u0161ali God Save the Queen<\/em>.\u00ab
– Amy Raphael, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbOsupljiv napad na \u010dute, v katerem se re\u017eiserka znebi vsakr\u0161ne izumetni\u010denosti, da bi zajela bistvo knjige, ob tem pa gledalcu odreka lahkotno sentimentalnost v zameno za globlji \u010dustven odziv.\u00ab
– Carmen Gray, <\/strong>‘Najbolj\u0161i filmi leta 2011’, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbAndrea Arnold je ustvarila Viharni vrh<\/strong>, ki bi ga [Kate] Bush, Bu\u00f1uel in morda celo sama Emily Bront\u00eb zagotovo vzeli za svojega.\u00ab
– Neil Young, Tribune<\/em><\/p>\n

\u00bbAndrea Arnold, re\u017eiserka intrigantnih fIlmov (Akvarij<\/strong>, Rde\u010da cesta<\/strong>), nas torej \u0161okira s tem, kar je implicitno \u017ee v samem originalu, romanu Emily Bront\u00eb, toda s tem, ko nas \u0161okira z implicitno, neizre\u010deno, neizrekljivo vsebino samega romana (od umazanije in verbalne tesnobe do vizualne nervoze in \u010drnca), dose\u017ee prav to, da nas njen film – njeno naturalisti\u010dno branje Viharnega vrha<\/em> – \u0161okira tako, kot je Viharni vrh<\/em> \u0161okiral viktorijanske bralce leta 1847. ZA\u00ab
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n


<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Drzna in nadvse izvirna priredba angle\u0161ke literarne klasike je pripoved o ultimativnem outsiderju, ki nas s pomo\u010djo izjemne fotografije popelje v prvinski svet ljubezni, sovra\u0161tva in ma\u0161\u010devanja.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":2710,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/2709"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2710"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2709"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}