{"id":2707,"date":"2020-01-03T13:05:53","date_gmt":"2020-01-03T12:05:53","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/alpe\/"},"modified":"2020-01-03T13:34:04","modified_gmt":"2020-01-03T12:34:04","slug":"alpe","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/alpe\/","title":{"rendered":"Alpe"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Imenujejo se Alpe. Njihov vodja je Mont Blanc. Skrivnostno skupino sestavljajo \u0161e medicinska sestra, mlada gimnasti\u010darka in njen nepopustljivi trener. Podjetje, v katerem vladata strog red in disciplina, ponuja svoje usluge svojcem in prijateljem nedavno preminulih. Da bi jim pomagali preboleti izgubo, za\u010dasno prevzamejo vlogo ljubljenega pokojnika. Postanejo lahko ljubka h\u010derka, ljube\u010da \u017eena ali stari prijatelj \u2013 z vsemi posebnostmi vred. A delo ni brez nevarnosti.<\/p>\n

Tretji celove\u010derec Yorgosa Lanthimosa (Ubijanje svetega jelena<\/strong>) je iskriva \u010drno-\u010drna komedija absurda \u2013 o smrti, nadomestkih in o tem, kako na tak ali druga\u010den na\u010din vsi igramo vloge.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbFilma sta popolni nasprotji. Podo\u010dnik<\/strong> je zgodba \u010dloveka, ki \u017eeli ube\u017eati izmi\u0161ljenemu svetu, Alpe<\/strong> pa govorijo o nekom, ki sku\u0161a vstopiti v la\u017een svet. \/\u2026\/ Film je fikcija, v gledanju ni ni\u010d realnega. Ko pa svetove, ki jih ustvarimo za neki film, umestimo v kontekst ‘realnega sveta’, postanejo ti njegov del. \/\u2026\/. Igralske nastope posku\u0161am ohraniti preproste. Ne \u017eelim, da bi jih gledalec gledal kot realisti\u010dne; ho\u010dem, da je jasno, da je igra del filmske predstave. Elemente pa vendarle sku\u0161am sestaviti tako, da bo izid tak\u0161en, kakr\u0161nega sem si zamislil.\/\u2026\/ In to je zame veliko bolj resni\u010dno: urediti filmske elemente na \u010dustveno prepri\u010dljiv na\u010din, ne da bi moral pri tem nazorno prikazovati \u010dustva.\u00ab
– Yorgos Lanthimos, re\u017eiser in koscenarist<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Yorgos Lanthimos se je rodil leta 1973 v Atenah, kjer je \u0161tudiral filmsko in televizijsko re\u017eijo. Re\u017eiral je vrsto videov za gr\u0161ke plesno-gledali\u0161ke skupine, televizijskih oglasov, glasbenih videospotov, kratkih filmov in gledali\u0161kih predstav. Bil je tudi eden izmed soustvarjalcev uvodne in sklepne slovesnosti na olimpijskih igrah v Gr\u010diji leta 2004. Njegov celove\u010derni prvenec Kinetta<\/strong> je bil prikazan na filmskih festivalih v Torontu in Berlinu, kjer je po\u017eel \u0161tevilne kriti\u0161ke pohvale. Mednarodno slavo mu je prinesel drugi celove\u010derec, Podo\u010dnik<\/strong> (Kynodontas<\/strong>, 2009), ki je med drugim prejel nagrado posebni pogled v Cannesu, vodomca na ljubljanskem LIFFu in nominacijo za tujejezi\u010dnega oskarja leta 2011. Yorgosa Lanthimosa poleg Athine Rachel Tsangari (pri njenem Attenbergu<\/strong> je Lanthimos sodeloval kot producent in stranski igralec) uvr\u0161\u010dajo med osrednje predstavnike novega vala gr\u0161kega filma, ki je Gr\u010dijo v zadnjih letih znova postavil na svetovni filmski zemljevid.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbResni\u010dno izvirno delo in mojstrovina sodobnega eksistencializma, s katero se Lanthimos ponovno uveljavlja kot najve\u010dji up evropskega umetni\u0161kega filma \/\u2026\/.\u00ab
– Christoph Huber, Cinema Scope<\/em><\/p>\n

\u00bbS priznanim filmom Podo\u010dnik<\/strong> \/\u2026\/ si je Lanthimos pridobil sloves nor\u010davega pogrebnika sodobne gr\u0161ke kulture. Ta sijajno ledeni in tema\u010dni film gre \u0161e dlje v prikazovanju sveta, ki ga je vrglo z osi, ter \u010dustvene topografije, kjer so napisi obrnjeni na glavo in satelitska navigacija pome\u0161ana.\u00ab
– Xan Brooks, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbHollywood bi iz iste snovi verjetno naredil solzavko ali grozljivko \u2013 in v filmu lahko zaznamo odmev nekaterih Hitchcockovih fascinacij nad nadomestki, od Rogerja Thornhilla\/Georgea Kaplana iz Severa Severozahoda <\/strong>(North by Northwest<\/strong>) do Madeleine\/Carlotte iz Vrtoglavice<\/strong> (Vertigo<\/strong>). Film Alpe<\/strong> pa je tako intriganten zaradi tistega, \u010desar no\u010de pojasnjevati. \/\u2026\/ To je tudi film, ki mu uspeva loviti ravnote\u017eje med komedijo absurda in mra\u010dno tragedijo, silnim hrepenenjem po \u010dlove\u0161ki toplini in izbruhi nenadnega nasilja, ob tem pa ves \u010das ohranjati ob\u010dudovanja vreden nadzor nad razpolo\u017eenjem.\u00ab
– Lee Marshall, Screen Daily<\/em><\/p>\n

\u00bbSvet Alp<\/strong> je brezbo\u017een svet, katerega prebivalci si \u017eelijo, da bi bila brutalna spokojnost, ki jih obdaja, Njegova Ti\u0161ina. Odve\u010d je re\u010di, da je film absurdno sme\u0161en in ganljiv na zelo poseben na\u010din.\u00ab
– Olaf Moeller, Film Comment<\/em><\/p>\n

\u00bbAlpe<\/strong> bi lahko oklicali za postmodernisti\u010dno dopolnitev Cronenbergove \u0161tudije moderne misli \u2013 \u010de prenesemo izraz ‘postmodernizem’. Kot v njegovem prej\u0161njem filmu Podo\u010dnik<\/strong> se Lanthimosovi junaki gibljejo skozi \u017eivljenje in vizualno hladna prizori\u0161\u010da \/\u2026\/ na brez\u010duten, mehani\u010den na\u010din; njihova \u017eelja po spolnosti in smrti se ne zdi povezana z njihovimi psiho-fiziolo\u0161kimi mehanizmi. Zanje nimata niti eros niti tanatos nikakr\u0161ne zveze z libidom. Ko ho\u010dejo spolno ob\u010devati ali umreti, je to zato, ker \u017eelijo ube\u017eati svojemu dru\u017ebenemu omre\u017eju \u2013 nadomestnim dru\u017einam: \u010detudi so te namerno ustanovljene, le znova in znova poustvarjajo enako avtoritativno vedenje in patriarhalni dru\u017einski vzorec. ‘Te\u017eave s spolom’ je evfimizem za to, kar se dogaja v Lanthimosovem nadrealisti\u010dnem svetu.\u00ab
– Barbara Wurm, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbNajbolj navdu\u0161ujo\u010d med novimi re\u017eiserskimi obrazi v Benetkah je Yorgos Lanthimos, \u010digar film Alpe<\/strong> ni pomemben zato, ker se zavestno nameni biti druga\u010den, ampak ker re\u017eiser svobodno izbira sredstva in ima popolno zaupanje sodelavcev \/\u2026\/ in tako lahko ob\u010dinstvu velikodu\u0161no predstavi vizijo nekega sveta \/\u2026\/.\u00ab
– Gabe Klinger, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ bizaren in elipti\u010den kot Podo\u010dnik<\/strong> in Kinetta<\/strong>; in prav tako kot njegova nenavadna predhodnika poseduje nerazlo\u017eljivo mo\u010d, ki povle\u010de gledalca v svojo hermeti\u010dno mre\u017eo ne\u010dlove\u0161kih odnosov.\u00ab
– Deborah Young, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

<\/em>\u00bbLanthimos se zopet izka\u017ee za izjemno premi\u0161ljenega in discipliniranega filmskega ustvarjalca \/\u2026\/. Alpe<\/strong> potrjujejo re\u017eiserjev status enega najzanimivej\u0161ih filmskih avtorjev tega trenutka in \/\u2026\/ to bo nedvomno eden tistih filmov prihodnjega leta, o katerih se bo najve\u010d govorilo \/\u2026\/. To je film, o katerem se boste s prijatelji prerekali v preddverju kina, dokler vas osebje ne bo vrglo ven.\u00ab
– Oliver Lyttelton, IndieWire<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010ce smo v lanskem Podo\u010dniku<\/strong> videli radikalno kritiko malome\u0161\u010danskega omejevanja sveta, vidimo v Alpah<\/strong> prispodobo dru\u017ebenega funkcioniranja, ki se ho\u010de za vsako ceno izogniti soo\u010denju z realnostjo.\u00ab
– Peter Kol\u0161ek, Delo<\/em><\/p>\n

\u00bbAlpe<\/strong> niso le film o izgubi identitete ali pa le film o ljudeh, ki so tako mrtvi, da so povsem odvisni od igranja mrtvih: Alpe<\/strong> ka\u017eejo, kako mrtev je kapital in kako srka \u017eive. ZA+\u00ab
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d jr, Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbRe\u017eija je natan\u010dna, okle\u0161\u010denost igre je vpisana v program celote. Film je \u017ealosten in sme\u0161en hkrati, stiliziran in \u010dlove\u0161ki. Dogajanje s sprva zdi \u010duda\u0161ko, vendar v prenosu na druga podro\u010dja \u017eivljenja prikazuje nekaj obi\u010dajnega. \/..\/ Na prvi pogled bizarna tematika postane v Lanthimosovih rokah niansirana pripoved o potla\u010ditvah in razcepitvah, ter o povsod navzo\u010dem \u010dlovekovem hrepenenju, ki pa mu je te\u017eko dati ime.\u00ab
– Tesa Drev, RA Slovenija<\/em><\/p>\n

\u00bbLanthimosova neposredna re\u017eija znova ustvarja silovite, skorajda antolo\u0161ke podobe, analogije, ki jih za\u010dnemo vle\u010di ob gledanju, pa so brutalno resni\u010dne in \u0161iroke. Alpe, osrednje evropsko gorovje, torej simboli\u010dno srce Evrope, sedaj le\u017eijo v rokah Gr\u010dije. De\u017eele, v kateri ljudje ne zmorejo pogledati resnici v o\u010di in v kateri ni nih\u010de ve\u010d ne zares \u017eiv ne mrtev.\u00ab
– Matev\u017e Jerman, Ekran<\/em><\/p>\n


<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Tretji celove\u010derec Yorgosa Lanthimosa (Ubijanje svetega jelena) je iskriva \u010drno-\u010drna komedija absurda \u2013 o smrti, nadomestkih in o tem, kako na tak ali druga\u010den na\u010din vsi igramo vloge.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":2708,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/2707"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2708"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2707"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}