Gra\u0161\u010dina Blackwood ima nove stanovalce. Medtem ko arhitekt Alex Hurst in njegovo dekle Kim obnavljata notranjost svojega gotskega dvorca, se Alexova h\u010derka Sally, pla\u0161na, samotarska in osamljena deklica, potika po mra\u010dnih koti\u010dkih posestva. Raskav \u0161epet skrivnostnih bitij, ki ji obljubljajo prijateljstvo in ki so tako zelo la\u010dna, jo zvabi v skrito klet, v katero \u017ee stoletje, vse od skrivnostnega izginotja prvotnega lastnika gra\u0161\u010dine, Emersona Blackwooda, in njegovega sina ni stopila \u010dlove\u0161ka noga. A ko Sally podle\u017ee radovednosti, nevede odpre vrata peklenskemu podzemlju in iz teme prebudi leglo starodavnih, mitskih po\u0161asti, odlo\u010denih, da jo zvle\u010dejo v brezdanje brezno skrivnostne hi\u0161e. Sally mora prepri\u010dati Alexa in Kim, da ne gre le za plod otro\u0161ke domi\u0161ljije, preden jih zlo, ki pre\u017ei v temi, ne pogoltne drugega za drugim …<\/p>\n
Mojster srhljive fantastike Guillermo del Toro (Panov labirint<\/strong>, Siroti\u0161nica, Hudi\u010deva hrbtenica<\/strong>) in stripovski veteran Troy Nixey predstavljata remake<\/em> kultnega, \u0161okantno srhljivega TV chillerja<\/em> iz leta 1973. Ne boj se teme<\/strong> je vizualno razko\u0161na gotska grozljivka o najmra\u010dnej\u0161ih poglavjih ljudskih mitov in pravljic, o hi\u0161i strahov in zlove\u0161\u010dih zobnih mi\u0161kah.<\/p>\n iz literarne predloge<\/strong> Poznamo pa tudi mra\u010dnej\u0161e zgodbe o teh bitjih, o \u0161kotskih Bloodygums, Milk Impu z otoka Man in prav posebni kreaturi, imenovani Jilly Rot-Tooth, katere glas se \u0161iri po Walesu. Po vsej Veliki Britaniji najdemo starodavne zgodbe o po\u0161astnih bitjih, ki ugrabljajo otroke, jim pulijo zobe in se hranijo z njimi.<\/p>\n \u010ceprav ne dvomim, da obstaja dober razlog za \u0161tevilne zgodbe o dobrohotnih zobnih vilah \u2013 te pripovedi so \u0161tevil\u010dnej\u0161e in novej\u0161e od zgodb o zlove\u0161\u010dih Toothbreakerjih \u2013, se zdi najbolj verjetno, da gre za dve sorodni vrsti ali eno samo, ki izkazuje razli\u010dne vedenjske vzorce. Ostanki, ki sem jih prejel od gospoda Twitchella iz Redditcha, so vsekakor pripadali zverinskemu stvoru in nobenega dvoma ni, da je ta \u017eve\u010dil in prebavljal \u010dlove\u0161ke zobe.<\/p>\n Dokler ne razkrijem prave narave teh bitij, za katera se zdi, da so br\u017ekone najbolj \u0161tevil\u010dna \u0161e \u017eive\u010da vrsta zobnih vil, vam moram svetovati, da se jim izogibate za vsako ceno. Zob, polo\u017een pod otro\u0161ko blazino, ni ni\u010d drugega kot povabilo k pohabljenju in umoru.\u00ab<\/p>\n – iz zapisov Emersona Blackwooda, prvotnega lastnika gra\u0161\u010dine Blackwood (odlomek iz knjige Don’t Be Afraid of the Dark: Blackwood’s Guide to Dangerous Fairies<\/em>, avtorja: Guillermo del Toro in Christopher Golden, ilustracije: Troy Nixey)<\/p>\n iz prve roke<\/strong> portret avtorja<\/strong> kritike<\/strong> \u00bbNe boj se teme <\/strong>je klasi\u010den spooker<\/em> z ve\u010d \u0161kripanja vrat kot mlakami krvi … Producent Guillermo del Toro, ki je z Matthewom Robbinsom napisal tudi scenarij in ki velja za mojstra spreminjanja otro\u0161kih travm v art house <\/em>trepet, si je na novo izmislil televizijsko grozljivko iz leta 1973, ki ga je prestra\u0161ila v otro\u0161tvu. In \u010deprav je re\u017eijsko taktirko resda prepustil Troyu Nixeyju, lahko njegove prstne odtise vidimo povsod.\u00ab
\u00bbToothbraker, ki ga otroci po Veliki Britaniji poznajo pod imenom Tooth Fairy, velja za dobrohotno bitje. Osebno sem zabele\u017eil na ducate pripovedi tistih, ki trdijo, da so to bitje za trenutek uzrli (a poudarjam, nikoli si ga niso dobro ogledali). Ko otroci izgubijo katerega svojih mle\u010dnih zobkov, polo\u017eijo zavr\u017eeni zob pred spanjem pod blazino, zobna vila pa ga pono\u010di odnese in na njegovo mesto na veselje star\u0161a in otroka polo\u017ei kovanec kot pla\u010dilo.<\/p>\n
\u00bbIdeja zobne mi\u0161ke se mi je zdela kot otroku precej grozljiva. Vsaki\u010d, ko so mi rekli, naj zob polo\u017eim pod blazino, sem pomislil: ‘Zakaj nekdo ho\u010de moje zobe?’ Nekaj starodavnega in srhljivega je bilo na tem in vedno sem spra\u0161eval, kaj neki po\u010dnejo s temi zobmi \u2013 jih spravijo, jih pojejo? To je vendar ogabno.\u00ab
– Guillermo del Toro, scenarist in producent<\/p>\n
Troy Nixey, kanadski stripovski umetnik, risar in ilustrator, je svoje pripovedovalske ve\u0161\u010dine vadil v sodelovanju s priznanimi avtorji, kot so Mike Mignola, Neil Gaiman in Matt Wagner. Njegov re\u017eijski prvenec, \u010duda\u0161ki razpolo\u017eenjski kratkometra\u017eec posebnih u\u010dinkov Latchkey’s Lament<\/strong> je bil leta 2007 premierno prikazan na festivalu v Torontu. Velik vtis je napravil na marsikoga, predvsem pa je prepri\u010dal Guillerma del Tora in Marka Johnsona, ki sta Nixeyja anga\u017eirala kot re\u017eiserja svojega novega projekta, grozljivke Ne boj se teme<\/strong>.<\/p>\n
\u00bbTroy Nixey pusti vzdu\u0161ju hi\u0161e, da pronica po\u010dasi, kot trohnenje in gniloba. Film o \u0161epetajo\u010dih bitjih, ki se hranijo s \u010dlove\u0161kimi zobmi? Ultimativna no\u010dna mora o zobni mi\u0161ki.\u00ab
– Peter Travers, Rolling Stone<\/em><\/p>\n
– Jeannette Catsoulis, The New York Times<\/em><\/p>\n