{"id":2671,"date":"2022-01-31T12:53:24","date_gmt":"2022-01-31T11:53:24","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/pogovoriti-se-morava-o-kevinu\/"},"modified":"2022-01-31T13:02:05","modified_gmt":"2022-01-31T12:02:05","slug":"pogovoriti-se-morava-o-kevinu","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/pogovoriti-se-morava-o-kevinu\/","title":{"rendered":"Pogovoriti se morava o Kevinu"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Ko se rodi Kevin, postavi Eva svoje ambicije na stranski tir. Razmerje med materjo in sinom je te\u017eavno \u017ee od njunih prvih skupnih dni. Ko je Kevin star petnajst let, zagre\u0161i neizrekljiv in neodpustljiv zlo\u010din. Zlomljena od \u017ealosti se mora Eva soo\u010diti s posledicami nerazumnega dejanja in spopasti s te\u017ekim bremenom odgovornosti. Je kriva ona? In ali je zares ljubila svojega sina? \u00bbPogovoriti se morava o Kevinu<\/strong> je drama, ki si je Evripid ni upal napisati.\u00ab
– Tilda Swinton<\/p>\n

Pogovoriti se morava o Kevinu<\/strong> je neprizanesljiv, pogumen in iskren portret materinstva ter pretresljiv pogled na krivdo, izgubo in sramoto, ki se nam razkrije skozi o\u010di matere (Tilde Swinton). Dolgo pri\u010dakovani tretji celove\u010derec uveljavljene \u0161kotske re\u017eiserke je intimna psiholo\u0161ka drama, posneta po kontroverzni knji\u017eni uspe\u0161nici, nagrajeni s presti\u017enim britanskim priznanjem orange<\/em> za leposlovje.\u00a0<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbMoj namen ni bil ustvariti tematskega filma o mno\u017ei\u010dnem uboju na srednji \u0161oli. Te teme se je lotil \u017ee sijajni Slon<\/strong> (Elephant<\/strong>), mene pa je zanimal predvsem odnos med materjo in sinom. \/\u2026\/ Film sem najprej hotela nasloviti Performance<\/strong>. Star\u0161i ne ukrepajo, ker bi to pomenilo priznanje, da njihova dru\u017eina temelji na la\u017ei. O\u010de gleda stran, mati ni povsem prisotna, sin pa z obema manipulira. Gre za esencialno dru\u017einsko dramo, pripeljano do grozljivih skrajnosti. \/\u2026\/ To ni tradicionalna psiholo\u0161ka grozljivka, to je Evina osebna grozljivka, subjektivna grozljivka \/\u2026\/ Knjiga Pogovoriti se morava o Kevinu<\/strong> ima kljub vsemu zna\u010dilnosti \u017eanra. Bralec ve, da se obeta nekaj stra\u0161nega, hkrati pa nestrpno obra\u010da strani, da bi izvedel ve\u010d. Ta struktura je bila zame kot filmsko ustvarjalko zanimiva in \u017eelela sem jo obdr\u017eati.\u00ab
– Lynne Ramsay, re\u017eiserka in koscenaristka<\/p>\n

\u00bbObupne filmske priredbe zasledujejo avtorje do konca njihovega \u017eivljenja, a razli\u010dica moje knjige Pogovoriti se morava o Kevinu<\/strong>, ki jo je posnela Lynne Ramsay, je odli\u010dna. \/\u2026\/ Hvala, hvala, Lynne in Rory. \/\u2026\/ Ponosna sem, da sem po nekak\u0161nem neverjetnem sre\u010dnem naklju\u010dju povezana s tem filmom.\u00ab
– Lionel Shriver, avtorica romana<\/p>\n

portret avtorice<\/strong>
\u0160kotska re\u017eiserka Lynne Ramsay se je rodila leta 1969 v Glasgowu. Po \u0161tudiju fotografije se je vpisala na Britansko dr\u017eavno filmsko in televizijsko akademijo (NFTS), kjer je diplomirala s kratkim filmom Small Deaths<\/strong>, vinjetami o treh vznemirjujo\u010dih trenutkih iz \u017eivljenja mladega dekleta. Za film je leta 1996 prejela nagrado \u017eirije v Cannesu. Mlada re\u017eiserka se je kmalu uvrstila med najobetavnej\u0161e talente britanskega filma. Njen drugi kratkometra\u017eec Kill the Day<\/strong> (1996) je osvojil nagrado \u017eirije na festivalu Clermont-Ferrand, njen tretji Gasman<\/strong> (1997) pa ji je poleg \u0161kotske nagrade BAFTA za najbolj\u0161i kratki film znova prinesel nagrado \u017eirije v Cannesu. Leta 1999 je posnela svoj prvi celove\u010derec Podganar<\/strong> (Ratcatcher<\/strong>), poeti\u010den film o otro\u0161ki krivdi in odra\u0161\u010danju v \u00a0revnem predmestju Glasgowa v sedemdesetih. Film je v trenutku navdu\u0161il kritike in po\u017eel \u0161tevilne nagrade, slovenski gledalci pa smo si ga lahko ogledali na LIFFu. Sledil je \u0161e en kriti\u0161ko in festivalsko uspe\u0161en film, priredba kultnega eksistencialisti\u010dnega romana Alana Warnerja Morvern Callar<\/strong> (2002). Pogovoriti se morava o Kevinu<\/strong> je re\u017eiserkin dolgo pri\u010dakovani tretji celove\u010derec.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbKar je pomenil Ameri\u0161ki psiho <\/strong>(American Psycho<\/strong>) za potro\u0161ni\u0161tvo, pomeni Pogovoriti se morava o Kevinu<\/strong> za seksizem in feminizem; briljantno ekstremno in izrazito pesimisti\u010dno parabolo. Na koncu je gledalec soo\u010den z istim neodgovorljivim vpra\u0161anjem: kaj je Kevina pognalo v to dejanje? Narava ali vzgoja? Mati priskrbi oboje. Kevin je njeno meso, in materina nezmo\u017enost, da bi ga obsojala, je njena stra\u0161na biolo\u0161ka usoda. Izredna igra Tilde Swinton in Ezre Millerja ter navdahnjena fotografija Seamusa McGarveyja.\u00ab\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0
– Peter Bradshaw, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbPogovoriti se morava o Kevinu<\/strong> v \u010dudovito estetskem filmskem jeziku ubesedi najhuj\u0161o no\u010dno moro vsakega star\u0161a \/\u2026\/ Lynne Ramsay je posnela pogumen film, ki si drzne na\u010deti enega redkih \u0161e obstoje\u010dih tabujev na\u0161e dru\u017ebe \/\u2026\/ [eden iz]med vrhuncev leto\u0161njega Liffa.\u00ab Ocena: 5.
– Ana Jurc, MMC RTV SLO<\/em><\/p>\n

\u00bbGre \/\u2026\/ za odli\u010dno in sugestivno zre\u017eirano dramo.\u00ab
– \u017denja Leiler, Pogledi<\/em><\/p>\n

\u00bbEva je liberalka, ki je po preselitvi v predmestje opustila misel na anga\u017ema, aktivizem in revolucijo, tako da je potem njeno falirano, opu\u0161\u010deno revolucijo izpeljal in dorekel njen sin \u2013 na moten, pretiran, sociopatski na\u010din. Njegov zlo\u010din ni le perverzno darilo materi, ampak \u0161olski odgovor na impotenco in sterilnost sodobne levice.\u00ab ZELO ZA
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbTo bi bil prav lahko eden najbolj vznemirjajo\u010dih filmov o odnosu med star\u0161em in otrokom, kar jih je bilo kdaj posnetih, pa tudi eden najbolj skrivnostnih. \/\u2026\/ Lynne Ramsay, ki je otro\u0161tvo tako ne\u017eno upodobila v svojem prvencu Podganar<\/strong>, tokrat \u0161e kako obrne razpolo\u017eenje. Njen smisel za podrobnosti in slikarski \u010dut za kompozicijo pa ostajata nezmanj\u0161ana.\u00ab
– Anthony Quinn, The Independent<\/em><\/p>\n

\u00bbKrvava drama je tu le ozadje za prvovrsten dru\u017einski horor, pretanjen psiholo\u0161ki pingpong med mamo, ki se s te\u017eavo spopada z izzivi materinstva, in najbolj nemogo\u010dim otrokom na svetu. Lynne Ramsay groze ne re\u017eira s klasi\u010dnim arzenalom grozljivkastih trikov, ampak s pomo\u010djo sugestivne avdiovizualne pokrajine, ki se s svojo metaforiko zarije naravnost v globinsko psiholo\u0161ko tkivo gledalca. Tako v tem filmu ne boste videli niti kaplje krvi, zato pa litre in litre rde\u010de barve \/..\/; nobenih od groze in strahu spa\u010denih grimas, \/..\/; nobenih razlitih o\u010des,\/..\/; nobenega psihiranja z groze\u010do glasbo, le vrhunsko urezan, kot britev oster zvok ter ironi\u010dno kontrapunktiranje zvo\u010dnih in slikovnih plasti.\u00ab
– \u0160pela Barli\u010d, Pogledi<\/em><\/p>\n

\u00bbPogovoriti se morava o Kevinu<\/strong> te\u017eko ozna\u010dimo kot triler, a film nas priklene na stol s svojo po\u010dasi plaze\u010do se napetostjo trenutka. Ne moremo ga imenovati drama, \u010deprav ima trenutke resnice, ki stisnejo srce. Prav tako ga ne bi mogli ozna\u010diti kot tragedijo, kljub klasi\u010dni temi in podobam \/\u2026\/ ter Tildi Swinton, ki drgne in praska rde\u010do barvo kot kak\u0161na Lady Macbeth. Pogovoriti se morava o Kevinu <\/strong>je predvsem navdu\u0161ujo\u010d in srhljiv film ter dobrodo\u0161la vrnitev predolgo odsotne re\u017eiserke.\u00ab
– James Rocchi, IndieWIRE<\/em><\/em><\/p>\n

\u00bbNa prvi pogled se Tilda Swinton ne zdi idealen izbor za zlovoljno levi\u010darsko armensko-ameri\u0161ko rjavolasko, hkrati pa si te\u017eko predstavljamo bolj\u0161o upodobitev skrajno napornega in neza\u017eelenega materinstva. \/\u2026\/ Mlaj\u0161i Kevini \u2013 od vre\u0161\u010de\u010dega dojen\u010dka do kljubovalnega paglavca \u2013 so odli\u010dni, a Ezra Miller (Afterschool<\/strong>, City Island<\/strong>) je tisti, ki s svojo strupeno prezirljivostjo in porogljivo seksualnostjo Tildi Swinton zares poka\u017ee hudi\u010da. \/\u2026\/ Kakr\u0161nikoli o\u010ditki glede nejasne psihologije se zdijo brez pomena, saj je Kevin preprosto utele\u0161enje ni\u010d ve\u010d in ni\u010d manj kot najhuj\u0161ega otroka, kar si jih lahko zamislimo \u2013 smrt za materinski instinkt sleherne \u017eenske.\u00ab
– Tim Robey, Sight & Sound<\/em><\/em><\/em><\/p>\n

\u00bbFascinantna in provokativna adaptacija romana, v kateri se besede odlo\u010dno umaknejo v ozadje v prid osupljivi mo\u010di podob in zvoka.\u00ab
– Dave Calhoun, Time Out London<\/em><\/p>\n

\u00bbKnjiga me je navdu\u0161ila in prav tako njena filmska priredba; kako pogosto lahko to re\u010demo? Re\u017eiserkina interpretacija romana Lionel Shriver je prepri\u010dljiva, provokativna in zares grozljiva. \/\u2026\/ Tilda Swinton je presegla celo lastna visoka merila.\u00ab
– Amy Raphael, ‘Najbolj\u0161i filmi leta 2011’,\u00a0Sight & Sound<\/em><\/em><\/em><\/p>\n

\u00bbNajbolj\u0161a literarna priredba leta \/\u2026\/ in po vsej verjetnosti najbolj\u0161a grozljivka leta.\u00ab
– James Mottram, ‘Najbolj\u0161i filmi leta 2011’, Sight & Sound<\/em><\/em><\/em><\/p>\n

\u00bbToda Ramsayjeva zna navidezno zmedo obvladati z nezmotljivim ob\u010dutkom za igro detajlov in celote, izrezov in kompozicije, dramaturgije notranje tragike odnosov in stopnjevanja napetosti v slogu trilerja, predvsem pa zna o\u010darati s sugestivnimi podobami, ob katerih se zdijo besede odve\u010d. Na trenutke \u017ee kar preve\u010d u\u010dinkovito.\u00ab
– Bojan Kav\u010di\u010d, Stop<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Neprizanesljiv, pogumen in iskren portret materinstva ter pretresljiv pogled na krivdo, izgubo in sramoto, ki se nam razkrije skozi o\u010di matere (Tilde Swinton).<\/p>\n","protected":false},"featured_media":163837,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/2671"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/163837"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2671"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}