{"id":2669,"date":"2026-05-07T08:44:01","date_gmt":"2026-05-07T06:44:01","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/nevarna-metoda\/"},"modified":"2026-05-07T08:47:13","modified_gmt":"2026-05-07T06:47:13","slug":"nevarna-metoda","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/nevarna-metoda\/","title":{"rendered":"Nevarna metoda"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Z\u00fcrich na za\u010detku prej\u0161njega stoletja. Mladi Carl Jung se odlo\u010di, da bo preizkusil Freudovo kontroverzno metodo ‘zdravljenja s pogovorom’ na primeru Sabine Spielrein, mlade in izobra\u017eene ruske emigrantke s hudimi simptomi histerije. Prek dopisovanja o napredovanju zdravljenja se Jung spoprijatelji s Freudom in razkrije spolno ozadje Sabinine bolezni. Ta kmalu okreva in se z Jungovo spodbudo tudi sama loti \u0161tudija psihiatrije. Razmerje med mladim in ambicioznim psihiatrom, njegovim mentorjem ter lepo in nadarjeno Sabino postaja vse bolj zapleteno.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Zametki filma segajo v sredino devetdesetih, ko je oskarjevski nagrajenec Christopher Hampton napisal biografski scenarij z naslovom Sabina<\/strong>, adaptacijo knjige A Most Dangerous Method<\/strong> klini\u010dnega psihologa in zgodovinarja Johna Kerra. Scenarij ni nikoli na\u0161el producenta, Hampton pa je material razvil v gledali\u0161ko igro The Talking Cure<\/strong>, ki jo je uspe\u0161no uprizorilo Londonsko narodno gledali\u0161\u010de z Ralphom Fiennesom v vlogi Junga. Nekaj let kasneje je Hamptona poiskal re\u017eiser David Cronenberg z idejo o novem scenariju za film.<\/p>\n

Sabina Spielrein je bila ena prvih psihoanaliti\u010dark in pionirka na podro\u010dju otro\u0161ke psihologije. \u010ceprav je s svojim konceptom spolnega nagona vplivala tako na Junga kot na Freuda, je njeno ime v zgodovini psihoanalize komaj omenjeno. Freud je kasneje v eni izmed svojih knjig potrdil, da je navdih za svojo teorijo gona smrti na\u0161el prav pri njej, Jung pa njenega vpliva nikoli ni javno priznal. Leta 1941 so jo ob okupaciji Sovjetske zveze skupaj z njenima h\u010derama usmrtili nacisti. Ime Sabine Spielrein je postalo predmet \u0161ir\u0161ih raziskav \u0161ele po letu 1977, ko so v \u017denevi odkrili kov\u010dek z njenim dnevnikom ter korespondenco s Freudom in Jungom.<\/p>\n

\u00a0iz prve roke<\/strong>
\u00bbKo ljudje re\u010dejo: ‘to ni pravi Cronenbergov film’, jim najprej povem, da je moj prvi film, sedemminutni Transfer<\/strong>, govoril prav o razmerju med psihiatrom in pacientom. \/\u2026\/ Potem pa je tu tudi dejstvo, da je Freud vedno vztrajal pri realnosti \u010dlove\u0161kega telesa. V \u010dasu, ko so bili ljudje popolnoma zakriti z obla\u010dili, je govoril o penisih in vaginah, anusih in telesnih izlo\u010dkih, o incestu in zlorabi otrok. \/\u2026\/ Trdil je, da \u010dlove\u0161kega telesa ne more\u0161 lo\u010diti od njegove du\u0161evnosti \u2013 stvari, ki se dogodijo v telesu, se manifestirajo v umu in obratno. \/\u2026\/ Jung s svojim govorjenjem o du\u0161i, bogu, arhetipih in samouresni\u010ditvi predstavlja nekak\u0161en beg od telesa. Freud je bli\u017ee mojemu pogledu na \u010dlove\u0161ko realnost. \/\u2026\/ Psihoanaliza in Freud sta monumentalni temi, zato sem iskal res dobro strukturo, dramo, ki bi kristalizirala snov in obdobje. Vse to sem na\u0161el v Christopherjevi gledali\u0161ki igri The Talking Cure<\/em>, obenem pa je bil tam tudi lik Sabine Spielrein, o kateri nisem \u0161e nikoli sli\u0161al. Christopher je v petih glavnih likih uspel povzeti zna\u010dilnosti in etos tistega \u010dasa.\u00ab
– David Cronenberg, re\u017eiser<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Kanadski re\u017eiser David Cronenberg se je rodil leta 1943 v Torontu in \u0161tudiral na tamkaj\u0161nji univerzi. \u017de v svojih prvih filmih se je lotil tem, ki so karakterizirale in definirale njegovo nadaljnjo kariero: nasilje in spolnost, transformacija telesa, realnost in spremenjena realnost, dru\u017ebena satira in biolo\u0161ka groza. Vzdevek ‘kralj veneri\u010dne groze’ oziroma ‘krvavi baron’ se ga je oprijel v sedemdesetih in osemdesetih s filmi, kot so Srh <\/strong>(Shivers<\/strong>, 1975), Besnilo <\/strong>(Rabid<\/strong>, 1976), Zalega <\/strong>(The Brood<\/strong>, 1979) in Muha <\/strong>(The Fly<\/strong>, 1986). Z njimi si je prislu\u017eil kultni status mojstra telesne grozljivke, hkrati pa po\u017eel ogor\u010den odziv dobr\u0161nega dela ob\u010dinstva in kriti\u0161ke srenje. \u0160ir\u0161e ob\u010dinstvo je dosegel v devetdesetih z adaptacijo romana Williama S. Burroughsa Golo kosilo <\/strong>(Naked Lunch<\/strong>, 1991) in kontroverznim filmom Trk <\/strong>(Crash<\/strong>, 1996). Oba sta mu prinesla tudi \u0161tevilne festivalske nagrade. V zadnjih letih se je Cronenberg odmaknil od \u017eanra grozljivke ter se s filmoma Sence preteklosti<\/strong> (A History of Violence<\/strong>, 2005) in Smrtne obljube <\/strong>(Eastern Promises<\/strong>, 2007) (oba sta bila nominirana za oskarja) vsaj navidezno pribli\u017eal klasi\u010dnim standardom hollywoodske drame. Ve\u010dino Cronenbergovih del smo si lahko ogledali na lanskoletni kinote\u010dni Liffovi retrospektivi.<\/p>\n

kritike
<\/strong>\u00bbPrecizen, luciden in navdu\u0161ujo\u010de discipliniran. \/…\/ Film se brez pra\u0161nih ostankov kak\u0161ne zgodovinske biografske drame loteva ko\u010dljive psiholo\u0161ke in spolne tematike ter vpra\u0161anja profesionalne etike z iskrenostjo, ki se zdi povsem sodobna. \/…\/ Nevarna metoda<\/strong>\u00a0<\/strong>med vsemi Cronenbergovimi filmi najbolj spominja na sijajna Smrtonosna dvoj\u010dka <\/strong>(Dead Ringers<\/strong>), ki se na enako osupljiv na\u010din spopadata z dramati\u010dno dualno naravo \u010dloveka, ko se ta soo\u010da s prvinskimi vpra\u0161anji spolnosti in smrti.\u00ab
– Todd McCarthy, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bbIntelektualno prodorna, na trenutke \u017ege\u010dkljiva \u0161tudija o ugankah spolne sle in nevarnostih znanstvene ambicije.\u00ab
– A.O. Scott, The New York Times<\/em><\/p>\n

\u00bbPodrgnite malo po povr\u0161ini in hitro boste sprevideli, da se re\u017eiser vra\u010da k njemu zelo doma\u010dim temam: histerija, gnus, spolna in profesionalna zavist. Kljub formalni zadr\u017eanosti ni film ni\u010d manj subverziven in vznemirljiv kot druga avtorjeva dela. \/\u2026\/ Cronenberg je uspel ustvariti ‘akcijski film z idejami’.\u00ab
– Geoffrey Macnab, The Independent<\/em><\/p>\n

\u00bbNevarna metoda <\/strong>je film, ki ga poganjajo liki; igralci so sijajni, predvsem Keira Knightley. \/\u2026\/ Brez dvoma velik film.\u00ab
– Amy Taubin, Film Comment<\/em><\/p>\n

\u00bbNajbolj\u0161ih 10 \u2013 Benetke. Prvo mesto: Nevarna Metoda<\/strong>. Resni\u010dno navdahnjeno delo ter najbolj inteligenten in ganljiv film v tekmovalnem sporedu, ki po krivici ni prejel nobene nagrade.\u00ab
– Olaf M\u00f6ller, Film Comment<\/em><\/p>\n

\u00bbKon\u010dno sijajna intelektualna pustolov\u0161\u010dina o rojstvu psihoanalize in Freudovem razkolu z represivno me\u0161\u010dansko dru\u017ebo zgodnjega dvajsetega stoletja \/\u2026\/.\u00ab
– Amy Taubin, ‘Najbolj\u0161i filmi leta 2011’, Artforum<\/em><\/p>\n

\u00bbZgovoren, intelektualen in ve\u010dplasten. \/\u2026\/ Najbolj si bomo zapomnili Keiro Knightley z njeno osupljivo in pogumno upodobitvijo Sabine Spielrein, ob kateri se bodo po vsej verjetnosti kresala mnenja.\u00ab
– David Gritten, IndieWIRE<\/em><\/p>\n

\u00bbTrikotnik Jung-Spielrein-Freud Cronenbergu slu\u017ei za premislek o nastanku psihoanalize kot provokativne vede, ki je spro\u017eila prevrat v pojmovanju \u010dlove\u0161ke du\u0161evnosti in posledi\u010dno \u010dlove\u0161ke dru\u017ebe. Pripoved je prav zaradi elementa prevratnosti tipi\u010dno cronenbergovska, \u010deprav je zamaskirana v format kostumske drame z za\u010detka dvajsetega stoletja. Vse skupaj je toliko bolj osve\u017eujo\u010de, ker je film duhovit in tematsko ter dialo\u0161ko zastavljen brez najmanj\u0161ega ozira na najni\u017eji skupni imenovalec. Z drugimi besedami: za film, ki spo\u0161tuje in se zana\u0161a na gledal\u010devo inteligenco.\u00ab
– Du\u0161an Rebolj, Slovenske novice<\/em><\/p>\n

\u00bbNevarna metoda<\/strong> \/..\/ je navzven rahlo konservativen, lepo dizajniran in konvencionalen kostumski film, zaradi \u010desar so ga mnogi razglasili za nezadostno “cronenbergovskega” in potemtakem za pogre\u0161ljivega. Kot da pojem cronenbergovskega avtomatsko prejudicira grafi\u010dne telesne transformacije ali razstreljene glave. Stvar je v tem, da se Nevarna metoda<\/strong> – \/..\/ – ukvarja z natan\u010dno istimi stvarmi kot Cronenbergova panteonska dela, s spremembami, ki izhajajo iz protislovja med telesom in umom, ter njihovimi vplivi na dru\u017ebo. Brez karakteristi\u010dnih re\u017eiserjevih \u0161okantnih podob. \u0160e ve\u010d, za lepo dekoracijo in duhovitimi dialogi Nevarne metode<\/strong> se skrivajo agresivni ob\u010dutki, Cronenberg namre\u010d razmerje med Freudom in Jungom prika\u017ee kot boj za prevlado, ki je postavljen v \u0161ir\u0161i dru\u017ebeni prostor, in v tem kontekstu je judaizem klju\u010dnega pomena. \/..\/ Sabina je v obeh vzpostavljenih trikotnikih “vsiljivka”, tako v dru\u017einskem (Jung – Sabina – Jungova \u017eena) kot v psihoanaliti\u010dnem (Jung – Sabina – Freud); v obeh primerih nastopa kot element destabilizacije, kar Nevarno metodo<\/strong> znova povezuje z enim najbolj\u0161ih filmov panteonskega Cronenberga, Smrtonosnima dvoj\u010dkoma<\/strong> (1998). V obeh filmih namre\u010d mazohisti\u010dna pacientka pre\u017eivi zdravljenje dveh evidentno konkuren\u010dnih zdravnikov.\u00ab
– Simon Popek, Delo<\/em><\/p>\n

\u00bbGre za film, kjer imajo glavno besedo dialogi in igralci, ki jih interpretirajo, kjer se torej odnosi med liki zve\u010dine omejujejo na verbalno komuniciranje ali domala “akademsko” razpravljanje, za name\u010dek pa dogajanje, postavljeno v zgodnja leta dvajsetega stoletja, poteka v kostumski preobleki. Vse skupaj je seveda vzorno inscenirano in odigrano, prizori\u0161\u010da so skrbno izbrana, prizori do podrobnosti premi\u0161ljeni in zgledno posneti, re\u017eija pa predzna in u\u010dinkovita.\u00ab
– Bojan Kav\u010di\u010d, Stop<\/em><\/p>\n

\u00bbCronenberg se v drami Nevarna metoda <\/strong>dotika tudi teme patriarhalne represije predvsem \u017eenske seksualnosti in potla\u010ditve nezavednih gonov, kar je bila osrednja tematika tudi v njegovih body horrorjih<\/em>, kjer \u017eenska telesa kot simptom represije zavzamejo aktivno po\u0161astno formo.\u00ab
– Petra Gaj\u017eler, Ekran<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Kanadski auteur David Cronenberg pod krinko kostumske drame prou\u010duje destruktivno in neobvladljivo naravo spolnega po\u017eelenja in s faktografsko natan\u010dnostjo opisuje dogodke, ki so pripeljali do rojstva moderne psihoanalize. Freud, Jung in Sabina Spielrein v intelektualnem m\u00e9nage \u00e0 trois z zvezdni\u0161ko igralsko zasedbo.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":199074,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/2669"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/199074"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2669"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}