{"id":266536,"date":"2024-01-29T18:41:31","date_gmt":"2024-01-29T17:41:31","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/memoria\/"},"modified":"2024-01-29T18:47:09","modified_gmt":"2024-01-29T17:47:09","slug":"memoria","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/memoria\/","title":{"rendered":"Memoria"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Jessica obi\u0161\u010de sestro, ki le\u017ei v bolnici v Bogoti, ko jo za\u010dne pono\u010di motiti nenavaden, silovit zvok, ki jo spremlja tudi podnevi. Jessica se po njegovi sledi poda na osebno in skupnostno popotovanje po urbani in pode\u017eelski Kolumbiji, ki gledalca zaziba v stanje izrazite ob\u010dutljivosti \u2013 do filma, sebe in \u010dlove\u0161tva.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbKot otroka so me navdu\u0161evale d\u017eungla, \u017eivali in gore. V sedemdesetih letih sem odra\u0161\u010dal ob branju romanov o lovcih, ki so iskali zaklade izgubljenih civilizacij. A Tajska nima ne starodavnih imperijev, polnih zlata, ne lovcev na glave ne anakond. \u0160tirideset let pozneje me \u0161e vedno privla\u010dijo tak\u0161ne pokrajine, ki pa jih zdaj prekrivajo plasti drugih zgodb. Zgodovina Latinske Amerike me zanima, saj je bila manjkajo\u010di del moje mladosti. V Kolumbijo nisem pri\u0161el nabirat amazonskega zlata, pa\u010d pa izraze in spomine. \/…\/ K rojstvu projekta so prispevale tudi moje lastne halucinacije. Med raziskovanjem sem ob zori pogosto zasli\u0161al glasen zvok. Prihajal je iz notranjosti in se pojavljal na \u0161tevilnih krajih, ki sem jih obiskal. To je bil nedvomno simptom moje izpostavljenosti Kolumbiji. Izku\u0161nja je postala podlaga za lik, \u010digar zvo\u010dna do\u017eivetja se sinhronizirajo s spominom dr\u017eave. \/…\/ Ime Jessica je poklon enemu mojih najljub\u0161ih filmov, Vudu<\/strong> (I Walked With a Zombie<\/strong>) Jacquesa Tourneurja. Govori o Jessici Holland, komatozni \u017eeni lastnika sladkorne planta\u017ee, ki jo pono\u010di neustavljivo privla\u010dijo zvoki vudu bobnov. \/…\/ Tukaj\u0161nje gore si predstavljam kot izraz ljudskega spomina skozi stoletja. Masivne gorske verige so s svojimi brazdami in potoki kot mo\u017eganske gube ali krivulje zvo\u010dnih valov. Zaradi \u0161tevilnih nasilnih in travmati\u010dnih dogodkov se teren napihuje in trese ter postane pokrajina neskon\u010dnih plazov in potresov. Tudi Memoria<\/strong> i\u0161\u010de ravnote\u017eje v tej \u017eivahni topografiji. Njena okostja \u2013 podobe in zvoki \u2013 so premaknjena s svojega mesta. Morda je to tista to\u010dka, kjer se lahko s filmom sinhronizirava; stanje, v katerem je utvara pravilo.\u00ab
– Apichatpong Weerasethakul<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbApichatpong Weerasethakul skrbno gradi \u010dutno popotovanje, pre\u017eeto z introspekcijo in metafizi\u010dno zbeganostjo. \/…\/ Kot najbolj\u0161a re\u017eiserjeva dela tudi Memoria<\/strong> gledalca zaziblje v svoje ritme, mu priskrbi skope obrise intelektualnega okvira, nato pa ga udari s polno te\u017eo nakopi\u010dene liri\u010dnosti, kar mora biti \u010disti film. \/…\/ Apichatpong je izjavil, da ga ne moti, \u010de ob\u010dinstvo ob njegovih filmih zadrema; prepri\u010dan sem, da trenutek \/…\/, kjer sem zasli\u0161al glasove svojih star\u0161ev, ni bil del filma. \u010ceprav \u2026 mar res ni bil?\u00ab
– Mark Asch, Little White Lies<\/em><\/p>\n

\u00bbMemoria<\/strong> je nedvomno eden najbolj\u0161ih filmov vseh \u010dasov, ali pa vsaj daje tak\u0161en vtis. Zdi se, da je v enem zamahu uresni\u010dil ali aktualiziral nekaj \/…\/, kar je filmska umetnost nosila v sebi \u017ee v zametku in zaradi \u010desar je bila sploh (ne iznenada, ampak postopoma) iznajdena.\u00ab
– Luc Chessel, Lib\u00e9ration<\/em><\/p>\n

\u00bbTajski umetnik in re\u017eiser Apichatpong Weerasethakul ponuja svojevrstno povzdignjenje in odpravo gravitacije; priklene vas s svojim nepretrganim pogledom, medtem ko pomen lebdi nekje zunaj filmskega platna \u2013 in vi mu s svojega sede\u017ea v kinu odletite naproti. V spokojno realisti\u010dni, nemisti\u010dni filmski govorici vas re\u017eiser res lahko prepri\u010da, da \u017eivi in mrtvi, preteklost in sedanjost, zemeljsko in tisto drugo, obstajajo drug ob drugem. Memoria<\/strong> je lepo in skrivnostno delo, \u2018po\u010dasni film\u2019 [slow cinema], ki umiri va\u0161 sr\u010dni utrip.\u00ab
– Peter Bradshaw, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbMemoria<\/strong> s svojo subtilno razcepljeno strukturo \u2018iz-mesta-na-pode\u017eelje\u2019 nosi odmeve nekaterih avtorjevih prej\u0161njih filmov, posebej Bla\u017eeno tvojega<\/strong> in Tropske bolezni<\/strong>. A tako kot podobnosti so osupljive tudi razlike. Skoraj vsak Weerasethakulov film je skrivnostna uganka, vendar je Memoria<\/strong> prva, ki eksplicitno deluje kot detektivska zgodba. \u010ceprav je bil zvok vedno klju\u010dna prvina re\u017eiserjevega izraza \u2013 njegovi filmi so prave simfonije dero\u010de vode, \u017elobudrave divjine in udarnega tajskega popa \u2013, ni bil \u0161e nikoli tako pozoren na obrise svoje zvo\u010dne krajine ali tako odlo\u010den, da bomo film ne le gledali, temve\u010d tudi poslu\u0161ali.\u00ab
– Justin Chang, Los Angeles Times<\/em><\/p>\n

\u00bbVeliko idejo Memorie<\/strong> bi lahko povzeli takole: podoba je prostor, zvok pa \u010das, zato film razbija meje zaznave, odpira druge dimenzije in omogo\u010da obstoj ve\u010d plasti spomina hkrati.\u00ab
– Marcos Uzal, Cahiers du cin\u00e9ma<\/em><\/p>\n

\u00bbOgled filma na velikem platnu, v temni dvorani, je svojevrstna izku\u0161nja, na katero se velja pripraviti. Kar nam Memoria<\/strong> ponuja na ogled in v posluh, namre\u010d od nas pri\u010dakuje, da se bomo popolnoma prepustili (kot v nekak\u0161nem polsnu), da bi lahko sile, ki kro\u017eijo v filmu, razvile vso svojo mo\u010d.\u00ab
– Anne-Claire Cieutat, Bande \u00e0 part<\/em><\/p>\n

\u00bbKo re\u010demo, da je neki film kineti\u010den, obi\u010dajno opisujemo u\u010dinek njegovih podob na gledalca. Toda kineti\u010dnost Memorie<\/strong> Apichatponga Weerasethakula je slu\u0161na. Njen u\u010dinek je tako vsepre\u017eemajo\u010d, da bi bilo sme\u0161no re\u010di, da smo film gledali ali videli. Ne: poslu\u0161ali smo ga, poslu\u0161anje pa je spremljalo gledanje. Ne spomnim se drugega filma, za katerega bi to veljalo od za\u010detka do konca, razen morda kratkega Blonde Cobra<\/strong> (1963) Kena Jacobsa ali Modre <\/strong>(Blue,<\/strong> 1993) Dereka Jarmana.\u00ab
– Amy Taubin, Artforum<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ v tisti skrivnostni, fantomski, neopisljivi, invazivni, zavojevalski tru\u0161\u010d, ki [\u0161kotski botanistki] ne da spati, [se] zlije toliko neprebavljenih okostnjakov zahodne civilizacije, toliko alergij, toliko smeti nezavednega, toliko spodletelih revolucij, toliko odmevov nasilja in toliko kolonialnega terorja, da ga preprosto morate videti, saj lahko to \u2018nezemeljsko\u2019 in \u2018nevidno\u2019 artikulira le umetnost. Le film. Ta o\u010di nikoli ne zapre. ZELO ZA\u00ab
<\/em>– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr.,\u00a0Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Tajski poet Apichatpong Weerasethakul nas v svojem prvem filmu, posnetem zunaj domovine, skupaj s Tildo Swinton in Jeanne Balibar popelje na skrivnostno notranje popotovanje, ki ga spro\u017ei veliki pok. Obvezen ogled na velikem platnu! Nagrada \u017eirije v Cannesu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":266537,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/266536"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/266537"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=266536"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}