{"id":266410,"date":"2023-01-23T12:40:51","date_gmt":"2023-01-23T11:40:51","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/triumf\/"},"modified":"2023-01-23T12:47:09","modified_gmt":"2023-01-23T11:47:09","slug":"triumf","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/triumf\/","title":{"rendered":"Triumf"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<br \/><\/strong>\u00c9tienne je igralec, a \u017ee dolgo ni stal na odrskih deskah. Trenutno vodi gledali\u0161ko delavnico za zapornike. Njihova nadarjenost ga preseneti in odlo\u010di se, da z njimi na postavi oder Beckettovo igro <em>\u010cakajo\u010d Godota<\/em>. Ko dobi dovoljenje, da zapornike popelje na turnejo po francoskih gledali\u0161\u010dih, \u00c9tienne za\u017eivi svoje sanje. Veliki finale bo njihov nastop v legendarnem pari\u0161kem Od\u00e9onu.<\/p>\n<p>Film, postavljen v sodobno Francijo, je navdihnila resni\u010dna zgodba \u0161vedskega re\u017eiserja Jana J\u00f6nsona, ki je v osemdesetih letih s skupino zapornikov v \u0161vedskem zaporu uprizoril slovito Beckettovo dramo. Na\u010drtovano premiero v G\u00f6tebor\u0161kem mestnem gledali\u0161\u010du pa so morali odpovedati, saj so igralci pobegnili. Samuel Beckett je novico komentiral z besedami: <em>\u00bbTo je najbolj\u0161a stvar, ki se je zgodila igri, odkar sem jo napisal.\u00ab<\/em><\/p>\n<p><strong>iz prve roke<br \/><\/strong>\u00bbPred nekaj leti je mi je producent Marc Bordure pokazal dokumentarec o \u0161vedskem re\u017eiserju Janu J\u00f6nsonu, ki je na \u0160vedskem s skupino zapornikov uprizoril <em>\u010cakajo\u010d Godota<\/em>. \/&#8230;\/ Rekel mi je: \u2018To je zgodba zate.\u2019 Za\u010del sem razmi\u0161ljati o prenosu v sodobno francosko okolje. Beckettova drama mi je \u017ee od za\u010detka delovala malce suhoparno \u2013 zakaj je torej ne bi premestili na drugo polje? Opremili z glasbo? Petjem? Plesom &#8230;? Bi morda v glavne vloge raje postavili zapornice? Vse si je bilo treba zamisliti na novo, saj je bil \u0161vedski zaporni\u0161ki sistem v osemdesetih letih nekaj drugega kot danes francoski. \/&#8230;\/ Z Marcom in Robertom Gu\u00e9diguianom, ki se nam je pridru\u017eil kasneje, smo za\u010dutili ves \u010dustveni, komi\u010dni in dramati\u010dni potencial skupine zapornikov, ki so <em>\u2018svetlobna leta stran od Becketta\u2019,<\/em> kot re\u010de v filmu \u00c9tienne, a hkrati veliko bli\u017eje univerzumu igre <em>\u010cakajo\u010d Godota<\/em>, kot bi si lahko mislili. Neverjetno je, kako drama nagovarja zapornike. Praznina, odsotnost, \u010dakanje, brezdelje so njihov vsakdan. To univerzalno delo se je dotaknilo zapornikov tudi v resnici.\u00ab<br \/>&#8211; Emmanuel Courcol<\/p>\n<p><strong>kritike <br \/><\/strong>\u00bbPrvi\u010d se je zgodilo, da je filmska ekipa dobila dovoljenje za snemanje v zaporu Meaux v kraju Seine-et-Marne. To je bil velik zalogaj, saj so morali film posneti v zgolj osmih dneh, obkro\u017eeni z 900 zaporniki z dolgimi zapornimi kaznimi, ki se niso zadr\u017eevali pri komentiranju snemanja in navdu\u0161enem pozdravljanju Kada Merada. Rezultat je ambiciozen film, poln \u010dustev, ki pogosto ovr\u017ee tradicionalne kli\u0161eje o zaporu.\u00ab<br \/>&#8211; Marie Berrurier, <em>Franceinfo<\/em><\/p>\n<p>\u00bbCourcol sten zapora Meaux-Chauconin ne obarva ro\u017enato. Prikazuje vrnitev v celico po aplavzih, preiskavah in poni\u017eanjih. V tem pogledu je <strong>Triumf<\/strong> najbolj\u0161i francoski zaporni\u0161ki film po <strong>Preroku<\/strong> (Un proph\u00e8te) Jacquesa Audiarda. Z manj korzi\u0161kih mafijcev in ve\u010d humorja. Druga in ni\u010d manj pomembna odlika <strong>Triumfa<\/strong> pa je, da odpihne prah z gledali\u0161\u010da. Courcol poka\u017ee radost igralca \u2013 naj bo obsojenec ali ne \u2013 na odrskih deskah. U\u017eitek, ki ga z njim deli tudi ob\u010dinstvo v kinu.\u00ab<br \/>&#8211;\u00a0Etienne Sorin, <em>Le Figaro<\/em><\/p>\n<p>\u00bbFilm je prisr\u010den poziv k izbolj\u0161anju razmer v zaporih in dostopu do kulture za \u010dim ve\u010d ljudi. Morda ni o\u010ditno, vendar je taka vizija v nasprotju z represivnim pristopom, ki prevladuje v javnih debatah o zaporih, pa tudi z vse pogostej\u0161imi pogledi na kulturo kot potro\u0161ni\u0161ko dobrino. <strong>Triumf<\/strong>, ki je zaradi zaprtja kinematografov eno leto stal na policah, prihaja v pravem \u010dasu in dokazuje univerzalnost Samuela Becketta, avtorja, dosegljivega vsem, tudi tistim, za katere tega ne bi pri\u010dakovali.\u00ab<br \/>&#8211; Micha\u00ebl M\u00e9linard, <em>L\u2019Humanit\u00e9<\/em><\/p>\n<p>\u00bb<strong>Triumf<\/strong>, ta posre\u010deni in topli spoj dveh povsem razli\u010dnih svetov, ki je bil izbran tudi v sklop komedij na odpovedanem canskem festivalu za leto 2020, je film, ki temelji na odli\u010dni igri, duhovitih dialogih, dramatur\u0161ko spretno dodelanem scenariju in tako absurdnem razpletu, da bi mu te\u017eko verjeli \u2013 \u010de se ne bi prav zares zgodil. Priporo\u010dam ogled!\u00ab<br \/>&#8211; Gaja P\u00f6schl, <em>RA Ars<\/em><\/p>\n<p>\u00bbFilm, ki vas iz kinodvorane pospremi spo\u010dite in s prijetnim ob\u010dutkom v drobovju. Te\u017eko bi v njem na\u0161li kak poseben avtorski pe\u010dat, odlikujeta pa ga \u010dlove\u010dnost, s katero se pribli\u017ea svojim osrednjim likom, in na\u010din, kako umetnost predstavi kot sredstvo, ki pomaga \u010dloveku razumeti samega sebe, spoznati lastne potenciale, se tvorno vklju\u010diti v skupino in v njej delati za skupni cilj. Umetni\u0161ko udejstvovanje tu postane sredstvo osebne in socialne rehabilitacije. Etiennov as v rokavu je spo\u0161tovanje, dejstvo, da na svoje varovance ne gleda kot na polpismene beb\u010dke, ki s sodelovanjem v gledali\u0161ki skupini le preganjajo dolg\u010das, ampak zares zaupa v njihove sposobnosti, z njimi dela kot s profesionalnimi igralci in od njih tudi veliko zahteva. Morda je njegov osebni motiv v osnovi sebi\u010den, saj se na za\u010detku zdi, da mu gre predvsem za to, da se sam doka\u017ee svetu, a stranski produkt njegove sle po uspehu je zgodba o tovari\u0161tvu in samozaupanju, ki zna kljub svoji kli\u0161ejskosti tudi navdihniti.\u00ab<br \/>&#8211; \u0160pela Barli\u010d, <em>Dnevnik<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Toplosr\u010den in humoren slavospev tovari\u0161tvu, med\u010dlove\u0161kemu zaupanju in osvobajajo\u010di mo\u010di umetnosti. Film je navdu\u0161il festivalska ob\u010dinstva in prejel nagrado Evropske filmske akademije za najbolj\u0161o komedijo.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":266472,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/266410"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/266472"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=266410"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}