{"id":2659,"date":"2020-01-03T13:05:48","date_gmt":"2020-01-03T12:05:48","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/hadewijch\/"},"modified":"2020-01-03T13:34:00","modified_gmt":"2020-01-03T12:34:00","slug":"hadewijch","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/hadewijch\/","title":{"rendered":"Hadewijch"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<\/strong><br \/><em>\u00bbSamo ljubezen nas lahko izpolni. Ni\u010d drugega.\u00ab<br \/>Hadewijch d&#8217;Anvers, mistikinja iz 13. stoletja<\/em><\/p>\n<p>Celine, dvajsetletna \u0161tudentka teologije, si nadene ime Hadewijch, po nizozemski pesnici in mistikinji iz 13. stoletja, ter odide v samostan. Sestra prednica, ki jo slepa in ekstati\u010dna vera mladega dekleta \u0161okira, zahteva, naj zapusti samostan in poi\u0161\u010de svoje poslanstvo drugje. Hadewijch znova postane Celine, mlada h\u010di francoskega ministra. Spozna Yassina, Afri\u010dana iz pari\u0161kega predmestja, ki ji predstavi svojega brata Nassirja, zavednega muslimana in verskega u\u010ditelja. Strastna ljubezen do Boga, bes in neznanska \u017eelja po samo\u017ertvovanju popeljejo Celine po nevarnih poteh med bo\u017ejo milostjo in blaznostjo.<\/p>\n<p>Hipnoti\u010dna \u0161tudija o mo\u017enostih in posledicah, ki jih prina\u0161a absolutna ljubezen do boga, je hkrati sodobna reprezentacija hrepene\u010de \u017eelje, da bi ljubili in bili ljubljeni, v kateri se me\u0161ata divji bes in milina.<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\u00bb<strong>Hadewijch <\/strong>je zgodba o ljudeh, ki jih hlepenje po Absolutnem odtujuje od drugih. Ko doumejo, kako brez pomena in plitev je sodobni svet, besno opletajo v obupanem iskanju Mo\u010di in Resnice. \u0160li bodo do Konca in Za\u010detka, do skrajnosti, kjer se me\u0161ajo sile Dobrega in Zlega.\u00ab<br \/>&#8211; Bruno Dumont, re\u017eiser in scenarist<\/p>\n<p><strong>portret avtorja<\/strong><br \/>Bruno Dumont (rojen leta 1958 v francoskem mestu Bailleul) od leta 1986 posname \u0161tevilne televizijske oglase, kratke in celove\u010derne filme. Velik kriti\u0161ki odziv mu prinese \u017ee celove\u010derni prvenec <strong>Jezusovo \u017eivljenje <\/strong>(<strong>La vie de J\u00e9sus<\/strong>, 1997), premierno prikazan v sekciji \u0160tirinajst dni re\u017eiserjev v Cannesu, kjer prejme presti\u017eno nagrado Cam\u00e9ra d&#8217;Or. Avtor zahtevnih, silovitih in edinstvenih filmskih del se v Cannes vrne \u017ee leta 1999 s filmom <strong>\u010clove\u0161tvo <\/strong>(<strong>L&#8217;humanit\u00e9<\/strong>), ki prejme veliko nagrado \u017eirije in dvojno nagrado za najbolj\u0161a igralca v tekmovalnem programu. Leta 2003 zapusti francoski sever in v kalifornijski pu\u0161\u010davi posname film ceste<strong> Twentynine Palms <\/strong>(2003), ki se uvrsti v uradno selekcijo filmskega festivala v Benetkah. Leta 2006 v Cannesu znova prejme veliko nagrado \u017eirije za film <strong>Flandrija <\/strong>(<strong>Flandres<\/strong>, 2006), brutalno upodobitev vojnega pusto\u0161enja. V sekciji Poseben pogled, Cannes 2011, se predstavi avtorjev najnovej\u0161i film <strong>Hors Satan<\/strong>. Za <strong>Hadewijch<\/strong> na mednarodnem filmskem festivalu v Torontu leta 2009 prejme nagrado filmskih kritikov FIPRESCI.<\/p>\n<p><strong>kritike<\/strong><br \/>\u00bbNavadili smo se \u017ee, da se francoski cineast Bruno Dumont, avtor enega temeljnih del novega francoskega filma, <strong>Jezusovega \u017eivljenja<\/strong>, svojih tem v prvi vrsti preiskovanja izvorov in raznolikosti, ki jo pozna \u010dlove\u0161ko nasilje, loti brezkompromisno in skrajno dosledno. Tako je tudi v njegovem najnovej\u0161em delu, petem celove\u010dercu <strong>Hadewijch<\/strong> \u2013 naslov je povzet po imenu flamske misti\u010dne pesnice, ki je \u017eivela v 13. stoletju in pisala o svoji sublimirani ljubezni do boga \u2013, v katerem sledi mladi, pribli\u017eno dvajsetletni C\u00e9line in njeni stopnjujo\u010di se radikalnosti, ki vznikne iz njenega iskanja bo\u017eje milosti. Dumont film pri\u010dne tam, kjer bi, glede na C\u00e9linine te\u017enje, pri\u010dakovali, da se bo zaklju\u010dil \u2013 v samostanu, iz katerega C\u00e9line iz\u017eenejo, saj menijo, da je v svoji duhovni zmedenosti mu\u010deni\u0161tvo zamenjala za samouni\u010devanje. \/&#8230;\/ Hipnoti\u010dno in brezkompromisno, pa tudi izjemno senzibilno delo.\u00ab<br \/>&#8211; Jo\u017eica Grgi\u010d, <em>Delo<\/em><\/p>\n<p>\u00bbVsi imajo radi filme. Radi jih gledajo zaradi njihovih zgodb in likov \u2013 kdo bi jim oporekal? \u2013, ne pa zaradi na\u010dina, na katerega izvajajo svojo misti\u010dno funkcijo in ustvarjajo bli\u017enjice do du\u0161e. Z drugimi besedami, ne ljubijo filma. \/&#8230;\/ Dumont je sodobni dedi\u010d velikih, a te\u017ekih eksperimentov iz 60-ih, re\u017eiserjev, kot so Bergman, Antonioni in \u0161e zlasti Bresson, ki so v filmu videli sredstvo razpiranja eti\u010dnih obzorij. Presunjen sem bil spri\u010do obrazov, spri\u010do brezimnih \u010dustev in asociacij, ki so jih spro\u017eali, ter tistih trenutkov \u010dustvene skrajnosti, ki pri Dumontu nastopijo skoraj brez opozorila. Tako kot Bresson tudi Dumont rad uporablja nepoklicne igralce, ker njihov nastop deluje nekoliko &#8216;nenaravno&#8217; in filmu podeli nadrealisti\u010dni pridih. \/&#8230;\/ Dumont se zna dotakniti brez\u010dasnega &#8230; Osamljenosti. Tesnobe. Potrebe po ljubezni in sanj o nadzemeljski ljubezni ter hkratnega ob\u010dutka grozljive ujetosti v vsakdanjem. Ne ustvarja v slonoko\u0161\u010denem stolpu. Njegovi filmi so zazrti navznoter in usmerjeni navzven &#8230; Dumont snema filme, ki jih skoraj nih\u010de ne \u017eeli gledati. To ga ne dela za velikega re\u017eiserja in vendar ravno to <em>je<\/em> \u2013 velik re\u017eiser.\u00ab<br \/>&#8211; Mick LaSalle, <em>San Francisco Chronicle<\/em><\/p>\n<p>\u00bbS svojo izjemno sposobnostjo prena\u0161anja okolja na filmsko platno scenarist in re\u017eiser Bruno Dumont naslika podobo nesli\u0161no razpadajo\u010dega evropskega kr\u0161\u010danstva v zimski pokrajini, kr\u0161\u010danstva osamelih klopi v bo\u017ejih hramih, ki jih dr\u017eijo skupaj le \u0161e zidarski odri. \/&#8230;\/ Zgodbo o C\u00e9line, polno sunkovitih elips in nenavadno ekspresivnih bli\u017enjih posnetkov, pre\u017eema tesnobni ob\u010dutek pri\u010dakovanja neizbe\u017enega izida. Film, ki v gledalcu ves \u010das vzbuja za\u0161\u010ditni\u0161ki odnos do C\u00e9line, ki ne premore niti kaplje samoohranitvenega nagona, se nenadoma zasuka v ostrem obratu in nas opomni, da se moramo nedol\u017enosti bati vsaj toliko, kolikor se bojimo zanjo. \/&#8230;\/ Dumont prika\u017ee C\u00e9line kot \u017ertev lastne fiksacije na nevidno, ujeto v mu\u010dnih poskusih, da bi uskladila svoje telesne potrebe z nadsvetnim hrepenenjem. S <strong>Hadewijch <\/strong>se podaja v sfero mra\u010dnega in surovega sekularnega humanizma v stilu bratov Dardenne &#8230;\u00ab<br \/>&#8211; Nick Pinkerton, <em>The Village Voice<\/em><\/p>\n<p>\u00bbBruno Dumont, naslednik veli\u010dastne tradicije resnih evropskih re\u017eiserjev, v svojem najnovej\u0161em filmu <strong>Hadewijch <\/strong>postavlja vero pred te\u017eko preizku\u0161njo, kar pa ne presene\u010da nikogar, ki spremlja re\u017eiserjevo kariero. Eden najsijajnej\u0161ih provokatorjev francoskega filma, ki se je iz srditega, v Cannesu nagrajenega <em>enfant terribla <\/em>(njegovo <strong>\u010clove\u0161tvo <\/strong>je tam leta 1999 prejelo tri lovorike, vklju\u010dno z nagradama za igralca, natur\u0161\u010dika) hitro prelevil v osovra\u017eenega <em>auteurja <\/em>mednarodnega slovesa (<strong>Twentynine Palms<\/strong>), odkriva transcendenco vselej na najbolj \u010duda\u0161kih, opusto\u0161enih in pogosto s krvjo prelitih krajih. \/&#8230;\/ Ta provokativen, pretresljiv in neizbe\u017eno srhljiv film ponudi najbolj izdelan psiholo\u0161ki portret Dumontovega opusa. \u010ce re\u017eiserjev bressonovski nagon in nagnjenje h grandioznim izjavam (o velikih \u2013 vseobsegajo\u010dih in nedolo\u010dljivih temah, kot so Vojna, Zahod ali Rasa) njegovim protagonistom navadno prepre\u010duje, da bi bili kaj ve\u010d kot arhetipi, je glavna junakinja tega filma, C\u00e9line, ki jo je sijajno upodobila Julie Sokolowski, morda njegovo prvo povsem celovito in jasno personalizirano bitje. A kljub temu je neznanka, zmo\u017ena morda nepredstavljivih dejanj &#8230;\u00ab<br \/>&#8211; Michael Koresky, <em>indieWIRE<\/em><\/p>\n<p>\u00bbNa festivalu v Torontu, se je predstavilo nemalo sijajnih filmov, ki se religije lotevajo na sekularen na\u010din. Med njimi zlasti <strong>Zresni se <\/strong>bratov Coen in v Benetkah izdatno nagrajeni <strong>Lurd <\/strong>s Sylvie Testud v glavni vlogi. Oba filma smo lahko \u017ee videli na newyor\u0161kem festivalu, zato pa smo si lahko premierno ogledali osupljiv najnovej\u0161i film Bruna Dumonta \u2013 \u0161e eden izmed vrhuncev Toronta je film z izjemno stopnjo narativnega suspenza. \/&#8230;\/ To je film, ki ga ne smete izpustiti. Je hkrati oseben in skrajno aktualen.\u00ab<br \/>&#8211; Joshua Rothkopf, <em>Time Out New York<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Hipnoti\u010dna \u0161tudija o mo\u017enostih in posledicah, ki jih prina\u0161a absolutna ljubezen do boga, je hkrati sodobna reprezentacija hrepene\u010de \u017eelje, da bi ljubili in bili ljubljeni, v kateri se me\u0161ata divji bes in milina.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":2660,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/2659"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2660"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2659"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}