{"id":2655,"date":"2026-05-07T08:43:19","date_gmt":"2026-05-07T06:43:19","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/le-havre\/"},"modified":"2026-05-07T08:47:13","modified_gmt":"2026-05-07T06:47:13","slug":"le-havre","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/le-havre\/","title":{"rendered":"Le Havre"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Marcel Marx, nekdaj pisatelj in razvpiti boem, se zate\u010de v pristani\u0161ko mesto Le Havre, kjer postane lo\u0161\u010dilec \u010devljev. Sanje o literarni slavi je pokopal in zdaj sre\u010dno in zadovoljno \u017eivi na relaciji med najljub\u0161im barom, slu\u017ebo in soprogo Arletty (igra jo Kaurism\u00e4kijeva ve\u010dna muza Kati Outinen). Nato pa mu pot nenadoma prekri\u017ea mladoletni begunec iz temnega osr\u010dja Afrike. Oboro\u017een le s prirojenim optimizmom in neomajno solidarnostjo svojih sosedov se mora Marcel spopasti z brezbri\u017enostjo in slepo birokratsko ma\u0161inerijo evroameri\u0161ke civilizacije ter njenimi lakaji \u2013 policijo, ki je na sledi begunskemu de\u010dku. \u010cas je, da si Marcel polo\u0161\u010di \u010devlje in poka\u017ee zobe.<\/p>\n

V svoji zadnji filmski bravuri, proletarski pravljici Le Havre<\/strong>, se velikan finske kinematografije spogleduje s trenutno zelo aktualno evropsko temo: ilegalno imigracijo. Pri tem seveda ohrani vso specifi\u010dnost svojega absurdno-komi\u010dnega sloga, svoje igralske muze in celo njihove like.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbEvropski film se ne ukvarja kaj dosti z vztrajnim poglabljanjem finan\u010dne, politi\u010dne, predvsem pa moralne krize, ki nas je privedla do ve\u010dno nerazre\u0161enega vpra\u0161anja beguncev, ki posku\u0161ajo prodreti v EU, in njihove nedosledne ter pogosto podstandardne obravnave. Sam nimam nobenega odgovora na ta problem, vseeno pa sem se hotel lotiti te tematike, \u010detudi v svojem precej nerealisti\u010dnem filmu. \/…\/ V osnovi bi lahko zgodba nastala v skorajda kateri koli evropski dr\u017eavi, razen morda v Vatikanu \u2013 ali pa \u0161e posebej tam. Najbolj logi\u010dno bi seveda bilo, \u010de bi se to zgodilo v Gr\u010diji, Italiji in \u0160paniji, saj (milo re\u010deno) nosijo najte\u017eje breme problema. Kakor koli, prevozil sem vso obalo od Genove do Nizozemske in na\u0161el, kar sem iskal, v mestu bluesa in soula in rokenrola, v Le Havru.\u00ab
– Aki Kaurism\u00e4ki, re\u017eiser, scenarist in producent<\/p>\n

portret avtorja
<\/strong>Aki Kaurism\u00e4ki (rojen leta 1957 v Orimattili na Finskem), veliko avtorsko ime evropskega filma, si je v mladosti \u017eelel postati pisatelj, na poti k filmski re\u017eiji pa je preizkusil \u0161tevilne druge poklice \u2013 kariero po\u0161tarja, pomivalca posode, filmskega kritika in predvsem scenarista. Filmski scenarist je sicer \u0161e danes, a je do leta 1983, ko je posnel adaptacijo Zlo\u010dina in kazni<\/strong> (Rikos ja rangaistus<\/strong>, 1983) Dostojevskega, nastopal predvsem kot producent, scenarist in igralec v filmih starej\u0161ega brata Mike. Celove\u010dernemu prvencu je sledila vrsta izrazito avtorskih filmov, polnih Kaurism\u00e4kijevega zna\u010dilnega humorja in poetike, med drugim: kultni film ceste Leningrajski kavboji gredo v Ameriko <\/strong>(Leningrad Cowboys Go America<\/strong>, 1989), Boemsko \u017eivljenje <\/strong>(La vie de boh\u00e8me<\/strong>, 1992), poklon nememu filmu Juha <\/strong>(1999) in Lu\u010di v temi <\/strong>(Laitakaupungin valot<\/strong>), ki smo si jih lahko ogledali na Liffu leta 2006. Njegovi filmi \u017eanjejo uspehe na \u0161tevilnih mednarodnih festivalih, najve\u010dji kriti\u0161ki uspeh pa mu prinese Mo\u017e brez preteklosti <\/strong>(Mies vailla menneisyytt\u00e4<\/strong>, 2002), za katerega leta 2002 prejme veliko nagrado \u017eirije v Cannesu.<\/p>\n

kritike
<\/strong>\u00bbFinski mojster Aki Kaurism\u00e4ki sodi med najbolj izrazite avtorje evropske kinematografije. S tokratnim filmom se je vrnil v Francijo, v obmorsko industrijsko mesto Le Havre, da bi tam posnel svoj doslej najbolj neposredno dru\u017ebeno anga\u017eiran film. \u010ceprav je za Kaurism\u00e4kija zna\u010dilen zelo specifi\u010den, topel in luciden, pa tudi precej cini\u010den ob\u010dutek za humor, je prav tega tokrat za spoznanje manj, kot smo vajeni. A z razlogom. Le Havre <\/strong>je namre\u010d film o zelo realisti\u010dnem problemu Evrope \u2013 problemu beguncev. \/…\/ \u010ceprav govori o aktualni in \u0161e kako realni problematiki, pa film, ker gre seveda za Kaurism\u00e4kija \u2013 ni tudi film realizma. \u0160e vedno imamo pred seboj evropskega melanholi\u010dnega, pa tudi humorno-cini\u010dnega poeta s posebno simpatijo do vsega \u00bbproletarskega\u00ab, z artificielno insceniranim svetom, ki izgleda kot tisti iz sredine prej\u0161njega stoletja. Predvsem pa film, ki temeljno ne izhaja iz realizma \u017eivljenja, ampak iz artizma filma, torej iz filma kot potencialne umetni\u0161ke forme. Le redki re\u017eiserji znajo posneti tako preproste, nepretenciozne, tatijevsko humorne filme, ki s svojo kvazidokumentarnostjo, nostalgijo, s po melvillovsko stiliziranim svetom in humornimi anahronizmi na izviren in nevsiljiv na\u010din ka\u017eejo ob\u010dutje in podobo sodobnega \u017eivljenja.\u00ab
– \u017denja Leiler, Pogledi<\/em><\/p>\n

\u00bbLe Havre<\/strong> se loteva ene izmed najbolj pere\u010dih tematik dana\u0161njega \u010dasa in nanjo nacepi zgodbo o \u010dlove\u010dnosti in sr\u010dnosti, ki vra\u010da vero v svet, v katerem \u017eivimo. Kot vedno Kaurism\u00e4ki svojo ganljivo pripoved tudi tokrat spelje brez nepotrebnega napihovanja in velikih besed. Melodramatski potencial umerjeno amortizira z absurdom oku\u017eeni humor, ki ga zna Kaurism\u00e4ki najti na najbolj nepri\u010dakovanih mestih in z njim omeh\u010dati \u0161e tako zadrgnjenega cinika. Za te komi\u010dne gage (\u0161aljiv ton vzpostavi \u017ee v prvih kadrih, kjer na \u017eelezni\u0161ki postaji spremlja svojega junaka, ki posku\u0161a v dobi superg zaslu\u017eiti svoj dnevni kozar\u010dek belega s \u010di\u0161\u010denjem \u010devljev) in precizno odmerjen, obvladan slog re\u017eiser zvito skrije svojo politi\u010dno agendo. \/…\/ Le Havre<\/strong> gre letos v tekmo za tujejezi\u010dnega oskarja in ni\u010d ne bi bilo narobe, \u010de bi ga v to hecno, osamljeno de\u017eelo kroni\u010dnih opitkov, inflacije samomorov in mobilnih telefonov kon\u010dno enkrat tudi zares prinesel.\u00ab
– \u0160pela Barli\u010d, Ekran<\/em><\/p>\n

\u00bbKaurism\u00e4kijev forte le\u017ei v sposobnosti zavzemanja distance: Le Havre<\/strong> kljub aktualni tematiki ni prav ni\u010d realisti\u010den, kaj \u0161ele didakti\u010den. V tem je veli\u010dina Kaurism\u00e4kija, da z izrazito izumetni\u010denimi podobami (njegova “realnost” je v vizualnem smislu kombinacija melodrame iz petdesetih let in Mellvilove modro-sive palete) in minimalisti\u010dnim, tako reko\u010d \u017eanrskim jezikom spregovori o relevantni sodobni temi. \/..\/ Le Havre<\/strong> je prepojen z eststeskimi prijemi, namernimi anahronizmi in grozljivimi kli\u0161eji o Franciji in Francozih, toda prav v tem ti\u010dita njegova lepota in izvirnost: pere\u010di imigrantski problem sodobne Evrope je relevantno prikazan tudi zato, ker spominja na utopijo, saj se v filmu ni\u010d ne zgodi in in ni\u010d ni videti tako kot v resnici.\u00ab
<\/em>– Simon Popek,\u00a0Delo<\/em><\/em><\/p>\n

\u00bbAli bolje re\u010deno: novi \u010dasi so ustvarjeni za stare filme, ki s svojo \u010dudodelno senzibilnostjo, absurdno melodramo in disproporcionalnimi emocijami ustvarijo aktivisti\u010dni vihar, s katerim je mogo\u010de spremeniti svet – proletarska ribi\u0161ka skupnost, v kateri \u017eivi Marcel, namre\u010d stopi revolucionarno skupaj in skrije de\u010dka, ki ga policija preganja tako fanati\u010dno, kot da je alien iz Osmega potnika<\/strong>. Ni revolucije brez prvobitne akumulacije emocij – in brez zavezni\u0161kega izkrcanja v Normandiji. In solidarnost – razredno zavezni\u0161tvo, razredna zavest – tu izgleda kot nekaj tako vsakdanjega in tako samoumevnega, kot da to stalno po\u010dnemo in kot da je to na\u0161 \u017eivljenjski slog. V resnici pa to \u017eivi le \u0161e v starih filmih. Tako kot bolezni, ki \u010dude\u017eno izginejo, in gangsterji, ki ne umrejo, preden ne poravnajo svojih dolgov. Zato ta film, ki bi moral izgledati kot realisti\u010dna preslikava sveta, izgleda tako nerealisti\u010dno, da ne re\u010dem fantasti\u010dno, pa \u010detudi poka\u017ee ves aktivisti\u010dni, revolucionarni potencial filmskih emocij, vklju\u010dno s tem, da ima deklasirani Zahodnjak ve\u010d skupnega z afri\u0161kim imigrantom kot s francosko oligarhijo. ZA+\u00ab
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr, Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbZa neprevedljivim naslovom Le Havre<\/strong>, kot je ime francoskemu pristani\u0161kemu mestu v Normandiji ob Rokavskem prelivu, kamor je finski kultni filmski avtor Aki Kaurism\u00e4ki (po mnogih mnenjih kar mojster evropske kinematografije) postavil dogajanje svojega novega, \u017ee tudi v kinu pri nas aktualnega celove\u010derca Le Havre<\/strong> (2011), se skriva njegov neverjetno pristen preplet dru\u017ebeno pere\u010de drame in lahko tudi nerealisti\u010dnega humorja, duhovito prepleten ob vpra\u0161anju ilegalne imigracije v svetovni krizi in ob tem, kako v kriznih okoli\u0161\u010dinah (toda v bistvu zdale\u010d ne samo tedaj!) dobrosr\u010dno re\u0161uje reve\u017ea – samo reve\u017e! Zahtevno je tako pristno preplesti pere\u010do dramo in samosvoj humor, da to u\u010dinkuje tako organsko kot v Kaurismaekijevi pripovedi o proletarskem reve\u017eu, a osebnostna tako reko\u010d brezmejno bogatem \u010dloveku.\u00ab
– Uro\u0161 Smasek, Ve\u010der<\/em><\/p>\n

\u00bbUtopija, ki rase iz nostalgije. Kakorkoli \u017ee, Kaurismakiju je \u0161e enkrat uspelo z navidez skopimi filmskimi sredstvi, s humorjem brez komedijanstva in \u010dustvi brez patosa ali sentimentalnosti dose\u010di maksimalni u\u010dinek.\u00ab
– Bojan Kav\u010di\u010d, Stop<\/em><\/p>\n

\u00bbLe Havre<\/strong> velja prej gledati kal nekak\u0161no politi\u010dno utopijo, pre\u017eeto z ne\u017enim humanizmom, ki v dobi, ko napovedi za prihodnost le \u0161e stopnjujejo tema\u010dno podobo na\u0161ega \u010dasa, posku\u0161a v\u00a0 gledalcu prebuditi vsaj nekaj upanja in optimizma.\u00ab
– Denis Vali\u010d, Pogledi<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm finskega mojstra prikazovanja zgodb je tista nenavadna, a izjemno dobrodo\u0161la vrsta drame, ki okrog \u00bbresnih\u00ab, delno celo tragi\u010dnih tematik razprostre drobne komi\u010dne in ljubke elemente, ki zgodbo po\u017eivijo, hkrati pa ne zaide v parodiranje ali podcenjevanje resni\u010dne situacije. Resnici na ljubo je takih filmov zelo malo. \u0160e manj jih je tako odli\u010dno posnetih in odigranih. In \u0161e redkej\u0161i navdajo gledalca s tako pozitivnimi in umirjenimi ob\u010dutki.\u00ab
– Igor Harb, Vikend<\/em><\/p>\n

\u00bbKaurism\u00e4ki, ki ga pogosto \u0161tejemo za ‘lahkokategornika’, je posnel svoj doslej najbolj \u017ego\u010d in aktualen film. Resda gre za ‘utopisti\u010dno pravljico’, a povsem utemeljeno, tak\u0161no, ki skli\u010de duhove filmske preteklosti, da bi \u2013 z ljubeznijo in jezo \u2013 spregovorila o Evropi danes.\u00ab
– Regina Schlagnitweit, ArtForum<\/em><\/p>\n

\u00bbSamo v filmu Akija Kaurism\u00e4kija lahko sre\u010damo mo\u017ea, ki tola\u017ei umirajo\u010do \u017eeno tako, da ji bere Kafko … \u010ceprav \u0161e vedno ve\u0161\u010d tovrstnega sarkazma, pa se Kaurism\u00e4ki tokrat v veliki meri odre\u010de tipi\u010dnim elementom svojih zgodnjih filmov \u2013 jedki ironiji, maniristi\u010dnim kompozicijam, konceptualni komiki, brezskrbnemu kaosu razpolo\u017eenj, tonov, virov in \u017eanrov \u2013 v imenu zrelega humanizma in neokr\u0161\u010danske dobrodelnosti svojih kasnej\u0161ih komedij obupa Dale\u010d potujejo oblaki<\/strong> (1996) in Mo\u017e brez preteklosti <\/strong>(2002). \/…\/ Prisili vas, da se obupano oklepate vere v \u010dlove\u0161tvo, pa \u010deprav realnost na vsakem koraku izpodbija avtorjevo optimisti\u010dno vizijo. \/…\/
Le Havre <\/strong>je celo za finskega cinefila in mojstra internih \u0161al prav nenavadno pre\u017eet s kulturnimi in filmskimi referencami: ladja nosi napis Sputnik, naziv Akijeve produkcijske hi\u0161e; pogled na cveto\u010do \u010de\u0161njo zaklju\u010di film v o\u010ditnem poklonu Ozuju; in\u0161pektorjev vzdevek Monet prikli\u010de v spomin Clauda, ki je tu odra\u0161\u010dal … \/…\/
Kaurism\u00e4kijeva \u017eivljenjska pri\u010dakovanja so bila venomer skromna: ljubezen, sre\u010da, dostojanstvo, spomin, pre\u017eivetje. Bodisi pod vplivom Bressona ali lastnega, vse bolj izostrenega eti\u010dnega \u010duta, Kaurism\u00e4ki svoj materializem tokrat ubla\u017ei s pridihom numinoznega. Za razliko od Arletty \u0161e vedno verjame v \u010dude\u017ee in s filmom Le Havre <\/strong>mu eden tak\u0161nih tudi uspe.\u00ab
– James Quandt, ArtForum<\/em><\/p>\n

\u00bbLjubljenec Cannesa Aki Kaurism\u00e4ki se je proslavil kot re\u017eiser in scenarist humornih zgodb iz \u017eivljenja finskih marginalcev. Njegov najnovej\u0161i film Le Havre<\/strong>, ume\u0161\u010den v istoimensko pristani\u0161ko mesto v Normandiji, se spopada z dru\u017ebeno problematiko \u2013 severnoafri\u0161kimi priseljenci in begunci, ki pre\u010dkajo to mesto. \/…\/ In vendar ni v filmu nikakr\u0161nega pridiganja. Je le skrajno, \u010deprav skromno \u0161armanten in Kaurism\u00e4kijev tipi\u010den brezizrazni humor tli povsod pod njegovim povr\u0161jem. Andr\u00e9 Wilms, veteran med francoskimi igralci in Kaurism\u00e4kijev stalni obraz, odigra vlogo Marcela z o\u010darljivo in danes redko videno eleganco.\u00ab
– David Gritten, The Telegraph<\/em><\/p>\n

\u00bbOb me\u0161anici Kaurism\u00e4kijevih najljub\u0161ih francoskih in finskih igralcev ter nekaj novincev se zdi Le Havre <\/strong>kot toplo dru\u017einsko snidenje. Na pol sodobna pravljica … se odvija v tistem znanem univerzumu retro stila in absurdnega humorja, v katerem prebivajo vsi avtorjevi filmi. \/…\/ Vzdu\u0161je je veselo, lahkotno, in film vsekakor ne pomeni novega preboja finskega avtorja, \u010deprav so tokrat veliko bolj v ospredju vplivi francoskih filmarjev, kot so Marcel Carn\u00e9, Jean-Pierre Melville in Robert Bresson. A sam po sebi predstavlja Le Havre<\/strong> kontinuiran u\u017eitek ob brezhibnem me\u0161anju radostnih in trpkih tonov s prismuknjenostjo, kakr\u0161ne smo vajeni iz Kaurism\u00e4kijevih najve\u010djih komi\u010dnih mojstrovin.\u00ab
– Leslie Felperin, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbFinski auteur <\/em>Aki Kaurism\u00e4ki \u017ee od zgodnjih 80-ih orje svojo ledino in ustvarja manj\u0161e \u010dude\u017ee \u2013 filme, ob katerih vam srce zaigra ravno takrat, ko so najbolj ravnodu\u0161no oto\u017eni. Le Havre ponudi re\u017eiserjev obi\u010dajni meni: brezizrazno igro, razbrazdane obraze, politi\u010dno so\u010dutje, hiperstilizirano mizansceno in z ljubeznijo osvetljene razpadajo\u010de to\u010dilnice. A film, s katerim se Finec prvi\u010d po letu 1991 in Boemskem \u017eivljenju spet v polnosti predaja svoji frankofiliji, prina\u0161a sve\u017e val. Z uporabo odli\u010dne francosko-finske zasedbe, galske filmske tradicije in aktualne francoske politi\u010dne problematike je Kaurism\u00e4ki ustvaril zna\u010dilno skromen, a sijo\u010d biser, s katerim se veli\u010dastno vra\u010da v formo … Francosko govore\u010da publika bo navdu\u0161ena, akifili vsega sveta pa bodo v nebesih.\u00ab
– Jonathan Romney, Screen Daily<\/em><\/p>\n

\u00bbTekmovalni filmi v Cannesu so lahko marsikaj, a le redko jih je mogo\u010de opisati kot \u010disti u\u017eitek. Kaurism\u00e4kijev Le Havre<\/strong> je ta redka izjema … Gledalcem ponudi pravlji\u010dni pristan v nevihti, filmsko zato\u010di\u0161\u010de pred resni\u010dnostjo, kjer so dobre namere preprosto dovolj.\u00ab
– Kirk Honeycutt, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V svoji zadnji filmski bravuri, proletarski pravljici Le Havre, se velikan finske kinematografije spogleduje s trenutno zelo aktualno evropsko temo: ilegalno imigracijo. Pri tem seveda ohrani vso specifi\u010dnost svojega absurdno-komi\u010dnega sloga, svoje igralske muze in celo njihove like.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":253398,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/2655"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/253398"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2655"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}