{"id":2651,"date":"2020-01-03T13:05:47","date_gmt":"2020-01-03T12:05:47","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/technotise-edit-in-jaz\/"},"modified":"2020-01-03T13:34:00","modified_gmt":"2020-01-03T12:34:00","slug":"technotise-edit-in-jaz","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/technotise-edit-in-jaz\/","title":{"rendered":"Technotise &#8211; Edit in jaz"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<\/strong><br \/>Pi\u0161e se leto 2074. Edit je povsem navadno dekle, ki \u017eivi in \u0161tudira v Beogradu. Prostovoljno dela v raziskovalnem centru, kjer skrbi za Abela, avtisti\u010dnega matemati\u010dnega genija. Ta po odkritju formule, ki zdru\u017euje vse energije na Zemlji, preneha komunicirati s svetom okoli sebe. Da bi zaradi te\u017eav v \u0161oli pove\u010dala svoje intelektualne sposobnosti, si Edit vgradi \u010dip sumljivega izvora. Ko po spletu okoli\u0161\u010din zagleda shemo skrivnostne formule, se njen \u010dip za\u010dne zavedati samega sebe in najprej du\u0161evno, potem pa \u0161e fizi\u010dno razvijati v Editino vzporedno osebnost: Edija. <\/p>\n<p>Po nekaj letih dela za francosko stripovsko zalo\u017ebo in ve\u010d kot tristotih ustvarjenih risbah se je Aleksa Gaji\u0107 odlo\u010dil animirati svoje like. Nastal je prvi srbski futuristi\u010dni film \u2013 domi\u0161ljijska animacija za odrasle.<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\u00bbSam naredim postavitev prizora (risbe, ozadje likov v nekaj grobih potezah, dolo\u010ditev \u010dasa). Nato zadeve prevzamejo drugi in animirajo, barvajo, slikajo ozadje, napravijo tridimenzionalne elemente, t. i. lipsing, premikanje ust v vektorskem programu, ter spojijo vse skupaj, kar je na koncu montirano v film.\u00ab <br \/>&#8211; Aleksa Gaji\u0107, re\u017eiser in scenarist<\/p>\n<p><strong>portret avtorja<\/strong><br \/>Aleksa Gaji\u0107 (rojen leta 1974 v Beogradu), priznani srbski stripar, je ilustrator \u010dasopisa Politikin zabavnik, s francosko scenaristko Valerie Mangin pa je izdal serijo stripov v \u0161estih delih Le Fl\u00e9au des Dieux, ki je v Franciji do\u017eivela ve\u010d ponatisov, prevedena pa je tudi v angle\u0161ki in srbski jezik. Njegov celove\u010derni animirani prvenec <strong>Technotise: Edit in jaz<\/strong> je nastal na osnovi grafi\u010dnega romana Technotise, ki sta ga zasnovala s scenaristom Darkom Grkini\u0107em.<\/p>\n<p><strong>kritike<\/strong><br \/>\u00bb\u010ce ho\u010dete videti, kako bo izgledal Beograd leta 2074, potem si poglejte tole kompleksno srbsko cyberpunk animacijo: roboti pometajo ceste in sprehajajo pse, avtomobili in tramvaji letijo po zraku, med androidno plastiko in pravim mesom ni ve\u010d razlike, medvedki so animatroni\u010dni, vse je avtomatizirano in digitalizirano. <strong>Iztrebljevalec<\/strong> in <strong>Peti element<\/strong> sta imela prav, a le do dolo\u010dene mere: sci-fi Beograd ne se\u017ee do neba niti ni zalit z ve\u010dnim mrakom. Ravno obratno: veduta samega Beograda, ujetega v skulirano \u00bbve\u010dno\u00ab svetlobo (lu\u010d na koncu tunela?), se ni spremenila. Tudi \u010devabd\u017einice in poslasti\u010darnice so ostale. Beograd je \u0161e vedno srbsko mesto, mesto Srbov, ne pa multikulturni Babilon, kar pomeni, da ni ravno tipi\u010den sci-fi metropolis. Beograd ujame prihodnost, toda \u0161ele ko se razsvetljensko znebi svojega atavizma (turbo, splavi in druga etno folklora so le fusnote, tako kot demonstracije 5. oktobra 2000, Rde\u010de baretke in Slobodan Milo\u0161evi\u0107), obenem pa je potujen, toda le s tujo tehnologijo, tujimi filmi, tujimi stripi, tujimi pop \u017eanri, predvsem z mango in animejem, potemtakem z japonsko popkulturo. \/&#8230;\/ In tega svetovljanskega nacionalizma ne odpravi niti distopija niti virtualnost. Lahko potegne\u0161 prihodnost iz Srbije, a ne more\u0161 potegniti Srbije iz prihodnosti. Zato ne presene\u010da, da je Edit, glavna junakinja filma, \u0161tudentka psihologije, ki ne more in ne more narediti izpita \u2013 s spominom ima o\u010ditno prehude probleme. Toda ko ji tehno-korporacija vgradi mikro\u010dip, se ji za\u010dne spomin vra\u010dati, pa \u010detudi v obliki hologramsko personificiranega nezavednega, alias \u00bbpodzavesti\u00ab, okej, umetne inteligence, ki je \u00bbJaz\u00ab mo\u0161kega spola \u2013 njuni disputi, rde\u010da nit tega filma, so po malem psihoanaliza, po malem cybersex, po malem parodija seksizma, patriarhalnosti in Boga, po malem incest in po malem halucinantni monolog nove \u017eivljenjske oblike, razsvetljenega digitalnega mesa, nove hibridne identitete, kon\u010dne re\u0161itve srbske prihodnosti in srbskega vpra\u0161anja. Pravi smisel tega filma dojamete, \u010de ga pogledate takoj za <strong>Srbskim filmom<\/strong>. \/&#8230;\/ ZA +\u00ab<br \/>&#8211; Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., <em>Mladina<\/em><\/p>\n<p>\u00bb<strong>Technotise: Edit in jaz<\/strong> bi lahko ozna\u010dili za cyberpunk animacijo, v kateri se prepletajo elementi zahodne popkulture, zahodne stripovske tradicije, japonskih mang in pa srbske dru\u017ebene stvarnosti. A v nasprotju s <strong>Srbskim filmom<\/strong>, ki je v razmerju do slednje podajal zelo oster in nedvoumen komentar, se zdi Technotise kljub posameznim prizorom, v katerih se veliko bolj neposredno obra\u010da k njej (na primer duhovita evokacija Milo\u0161evi\u0107a kot mita preteklosti), v tem pogledu ob\u010dutno manj radikalno, lahko bi rekli celo apoliti\u010dno delo. Primarno se namre\u010d vrti okrog teme, ki je zna\u010dilna za znanstvenofantasti\u010dna dela: ali je tisto novo, ki se rojeva na ra\u010dun starega, vredno \u017ertve. A morda se Gaji\u0107ev komentar skriva drugje: v tem, da nam v svojem delu predstavi mlado generacijo, ki v prihodnosti \u017eivi zato, ker je ostala brez sedanjosti.\u00ab <br \/>&#8211; Denis Vali\u010d, <em>Pogledi<\/em><\/p>\n<p>\u00bbKo avtor z Editinim otro\u0161kim medvedkom odkrito namigne na Katsuhira Otoma, pomislimo, da je film <strong>Technotise: Edit in jaz<\/strong> \u010disto mogo\u010de nekak\u0161na srbska <strong>Akiro<\/strong>, fascinanten uvod in (upajmo) napoved razcveta animacijske scene na povsem nepri\u010dakovanem mestu.\u00ab<br \/>&#8211; Kurt Halfyard, <em>Twitch<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Po nekaj letih dela za francosko stripovsko zalo\u017ebo in ve\u010d kot tristotih ustvarjenih risbah se je Aleksa Gaji\u0107 odlo\u010dil animirati svoje like. Nastal je prvi srbski futuristi\u010dni film \u2013 domi\u0161ljijska animacija za odrasle.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":2652,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/2651"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2652"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2651"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}