{"id":2647,"date":"2026-05-07T08:37:21","date_gmt":"2026-05-07T06:37:21","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/oslo-31-avgusta\/"},"modified":"2026-05-07T08:47:13","modified_gmt":"2026-05-07T06:47:13","slug":"oslo-31-avgusta","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/oslo-31-avgusta\/","title":{"rendered":"Oslo, 31. avgusta"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Pred zaklju\u010dkom programa zdravljenja odvisnikov na pode\u017eelju pride Anders v Oslo na razgovor za slu\u017ebo. Poletje se pribli\u017euje koncu in mesto je polno spominov in sku\u0161njav. Anders tava po ulicah, opazuje neznance in sre\u010duje ljudi, ki so mu bili neko\u010d blizu. Kljub temu da je star le \u0161tiriintrideset let, ima ob\u010dutek, da se je njegovo \u017eivljenje \u017ee kon\u010dalo. Prihaja iz dobre dru\u017eine, je nadarjen in privla\u010den, a preganjajo ga prilo\u017enosti, ki jih je zamudil, in ljudje, ki jih je razo\u010daral … Globoko v no\u010d se duhovi preteklosti v njem bijejo z obetom nove ljubezni in upanjem v novo \u017eivljenje.<\/p>\n

Oslo, 31. avgusta<\/strong> je stilizirana in \u010dustveno silovita drama o \u010dloveku, ki na melanholi\u010dnem in nostalgi\u010dnem postopanju po norve\u0161ki prestolnici i\u0161\u010de razloge za \u017eivljenje. Drugi celove\u010derec Joachima Trierja je intimen portret izgubljene generacije in hkrati impresivna urbana elegija.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Avtorja je pri pisanju scenarija navdihnil kultni roman Izplamtevanje<\/em>, ki ga je leta 1931 izdal francoski pisatelj Pierre Drieu la Rochelle. Leta 1963 je po njem nastal film Ogenj norosti<\/strong> (Le feu follet<\/strong>) <\/strong>v re\u017eiji Louisa Malla. Roman je pri zalo\u017ebi Mladinska knjiga leta 2004 iz\u0161el tudi v sloven\u0161\u010dini.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbVedno se malce raz\u017ealostim, ko re\u010dejo, da je tu na Norve\u0161kem \u017eivljenje tako dobro, da nima\u0161 o \u010dem pripovedovati, da nimamo konfliktov. Sploh se ne strinjam. Tudi v \u017eivljenju srednjega razreda so velike tragedije. \/\u2026\/ Ko dopolni\u0161 trideset let, za\u010dne\u0161 kmalu opa\u017eati, da ima ve\u010dina tvojih prijateljev dru\u017eino, otroke, hi\u0161o ter ra\u010dune, ki jih mora pla\u010dati. Nenadoma se zave\u0161, da nisi ve\u010d dvajset-in-nekaj-letni sanja\u010d, ki gleda v svetlo prihodnost. Pri\u0161el je \u010das, da se sprijazni\u0161 s tem, kdo v resnici si. \/\u2026\/ S koscenaristom Eskilom Vogtom sva se \u017eelela osredoto\u010diti na \u010dustveno in skoraj fizi\u010dno izku\u0161njo eksistencialne krize. Oslo, 31. avgusta<\/strong> govori o izgubljenosti in tistem specifi\u010dnem ob\u010dutku osamljenosti, ki jo spremlja. \/\u2026\/ V\u0161e\u010d mi je ideja, da lahko iz ne\u010desa tema\u010dnega ustvarimo nekaj lepega. \/\u2026\/ Mislim, da se tudi v najbolj \u017ealostnih trenutkih v \u017eivljenju skriva lepota. \u017divljenje ne pomeni samo enega \u010dustva v enem trenutku. \u017divljenje je kaoti\u010dno. Filmi bi morali to odsevati. Kot re\u017eiser si prizadevam ujeti in nadzorovati ta kaos \/\u2026\/. Oslo, 31. avgusta<\/strong> je tudi zgodba o mestu. \/\u2026\/ Vedno me je zanimal odnos med spominom in identiteto ter kako se ta povezuje s prostorom. Tisti ob\u010dutek drugega \u010dasa, ki nas prevzame, ko gledamo stare filme in vidimo ulice, avtomobile in stavbe, kakr\u0161ni so bili v\u010dasih … To zbiranje malih trenutkov, ki jih potem lahko vidi\u0161 leta kasneje, je moja ve\u010dna fascinacija nad filmom. Dolo\u010dene kraje v Oslu sem posnel prav zato, da bi ljudje neko\u010d lahko videli. \/\u2026\/ Ustvariti igrani film, ki hkrati tudi dokumentira, mi je v zadovoljstvo in zabavo.\u00ab
– Joachim Trier, re\u017eiser in koscenarist<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Joachim Trier (Kopenhagen, 1974) je odra\u0161\u010dal v dru\u017eini filmskih ustvarjalcev in s super osmi\u010dko za\u010del snemati \u017ee pri petih letih. \u0160tudiral je na European Film College na Danskem ter na Britanski dr\u017eavni filmski in televizijski akademiji (NFTS) v Londonu. Uveljavil se je s kratkimi filmi Piet\u00e0<\/strong> (1999), Still<\/strong> (2001) in Procter<\/strong> (2002). Celove\u010derni prvenec Repriza<\/strong> (Reprise<\/strong>, 2006) mu je prinesel \u0161tevilne nagrade na mednarodnih festivalih. Trenutno pripravlja dru\u017einsko dramo v norve\u0161ko-ameri\u0161ki koprodukciji, Louder than Bombs<\/strong>.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbBrezimni eksistencialni strah, ki je poganjal roman in Mallovo filmsko priredbo, v Oslu, 31. avgusta<\/strong> zamenja postmilenijska tesnoba. Film je \u010dudovito izpeljana elegija zapravljeni mladosti in tema\u010dnosti dolgega, pogubnega ma\u010dka, ki ji sledi; tema\u010dnosti, ki jo tu in tam \u0161e razsvetlijo be\u017eni utrinki lepote.\u00ab
– TIFF, Mednarodni filmski festival v Torontu<\/p>\n

\u00a0\u00bbIzvrstno naslikan portret generacije.\u00ab
– Whit Stillman, predsednik \u017eirije filmskega festivala v Stockholmu<\/p>\n

\u00a0<\/em>\u00bbTrier pripoveduje svojo zgodbo \/\u2026\/ z ob\u010dudovanja vrednim formalnim mojstrstvom. Njegov slog je nekje med igrivostjo francoskega novega vala in premi\u0161ljeno hladnostjo sodobnih severnoevropskih re\u017eiserjev, kakr\u0161en je avtorjev daljni sorodnik Lars von Trier.\u00ab
– Joost Broeren, De Filmkrant<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ popolnoma linearna zgodba, ki prekipeva od napetosti in ve\u010dpomenskosti.\u00ab
– A.O Scott, The New York Times<\/em><\/p>\n

\u00bbNastop glavnega igralca je hipnoti\u010den \/\u2026\/ ena najbolj prepri\u010dljivih filmskih upodobitev izgubljene du\u0161e v dolgem \u010dasu.\u00ab
– Nicolas Rapold, Film Comment<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm, ki niti za trenutek ne odvrne pogleda od trpe\u010dega \u010dloveka v svojem sredi\u0161\u010du, vklju\u010duje ravno pravo \u0161tevilo znamenitosti, da ga lahko \u0161tejemo za dru\u017ebeni portret \u2013 mesto kot hi\u0161a strahov, ki jo naseljujejo ljubljeni duhovi; varno zato\u010di\u0161\u010de in hkrati najbolj ne\u017ena izmed pasti.\u00ab
– Adam Nayman, The Globe and Mail<\/em><\/p>\n

\u00bbKonceptualno preprost, a \u010dustveno kompleksen \/…\/.\u00ab
– Linda Barnard, Toronto Star<\/em><\/p>\n

\u00bbMedtem ko se njegov sorodnik Lars loteva konca sveta v Melanholiji<\/strong>, se Joachim Trier osredoto\u010da na intimen portret konca sveta enega samega trideset-in-nekaj-letnika. \/\u2026\/ Norve\u0161ki ekvivalent francoskemu novemu valu, prirejen za enaindvajseto stoletje\u00ab
– Boyd van Hoeij, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbInteligentno in prodorno delo \/\u2026\/, film, ki le postopoma razkrije svoj pomen in implikacije.\u00ab
– Peter Bradshaw, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbNostalgija mu ne pomaga, ali bolje re\u010deno – to, da je nostalgi\u010den, ga ne re\u0161i, ampak pogubi. Anders se boji prihodnosti. Prihodnost ni za mrtve. V \u010dasu zombificirane socialne dr\u017eave in otrdele dru\u017ebe je vera v ‘nov za\u010detek’ in ‘drugo prilo\u017enost’ le \u0161e iluzija, le \u0161e opij za mase.\u00ab ZA+
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbTako nas potek vseh teh sre\u010danj, predvsem pa na\u010din, kako Anders opravi z razgovorom za delo, sprva res bega, saj se film za\u010dne s predpostavko samoumevnosti \u017eelje po vrnitvi v normalo. A to je le posledica Trierjeve domiselne pripovedne strategije, temeljne dvoumnosti, ki jo vzpostavlja njegova re\u017eija, mizanscene, ki nam ka\u017ee nekaj, a hkrati sugerira tudi nekaj drugega. Spomnimo se le uvodnih prizorov, tistega kola\u017ea svetlih, son\u010dnih podob mesta (urbani karakter zgodbe je tu potenciran do pravega poklona norve\u0161ki prestolnici), te \u010dudovite urbane kulise, pod katero pa kmalu zaznamo nekaj zlove\u0161\u010dega in mra\u010dnega.\u00ab
– Denis Vali\u010d, Pogledi<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Oslo, 31. avgusta je stilizirana in \u010dustveno silovita drama o \u010dloveku, ki na melanholi\u010dnem in nostalgi\u010dnem postopanju po norve\u0161ki prestolnici i\u0161\u010de razloge za \u017eivljenje. Drugi celove\u010derec Joachima Trierja je intimen portret izgubljene generacije in hkrati impresivna urbana elegija.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":2648,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/2647"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2648"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2647"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}