{"id":2639,"date":"2020-01-03T13:05:45","date_gmt":"2020-01-03T12:05:45","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/deviski-ples-smrti\/"},"modified":"2020-01-03T13:33:59","modified_gmt":"2020-01-03T12:33:59","slug":"deviski-ples-smrti","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/deviski-ples-smrti\/","title":{"rendered":"Devi\u0161ki ples smrti"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<\/strong><br \/>Steve, nekdaj plesalec, zdaj impresarij, obi\u0161\u010de rodno Mad\u017earsko, ki jo je prisilno zapustil pred dvajsetimi leti. Edino, kar se tam ni spremenilo, je njegov brat Gyula, ki \u0161e vedno nastopa s staro plesno skupino in se spopada s finan\u010dno stisko. Poro\u010den je z Mari, biv\u0161o Stevovo ljubeznijo, ki brata nagovori, naj zdru\u017eita mo\u010di v skupnem projektu, plesni predstavi po stari mad\u017earski baladi.<\/p>\n<p><strong>Devi\u0161ki ples smrti <\/strong>je zgodba o dveh bratih \u2013 plesalcih \u2013 v postkomunisti\u010dni Mad\u017earski. Eden je du\u0161o prodal kapitalizmu, drugi Partiji. Po dvajsetih letih se znova sre\u010data in razplamti se romanti\u010dna drama, pre\u017eeta s folkloro in strastna kot argentinski tango.<\/p>\n<p><strong>zanimivosti<\/strong><br \/>Vsi interierji, razen kanadskih, so bili posneti v studiih Viba filma. Direktor fotografije je oskarjevec Vilmos Zsigmond (<strong>Nebe\u0161ka vrata <\/strong>(<strong>Heaven&#8217;s Gate<\/strong>,<strong> <\/strong>1980), <strong>Lovec na jelene<\/strong> (<strong>The Deer Hunter<\/strong>, 1978), <strong>Bli\u017enja sre\u010danja tretje vrste<\/strong> (<strong>Close Encounters of the Third Kind<\/strong>, 1977), <strong>Odre\u0161itev <\/strong>(<strong>Deliverance<\/strong>, 1972) &#8230;). Koreografijo je oblikoval Zoltan Zsurafszky, umetni\u0161ki vodja znamenitega Budimpe\u0161kega plesnega ansambla.<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\u00bbV filmu se v gladkih, neopaznih prehodih prepletajo igrani prizori ter ples in glasba. Kjer besede ne zadostujejo, nastopi ples; ta razkrije stare skrivnosti in \u010dustva, ki so jih protagonisti skrivali celo pred seboj. <strong>Devi\u0161ki ples smrti <\/strong>je obra\u010dun s sencami preteklosti in \u0161tudija posameznikove dru\u017ebene odgovornosti v stari in novi Evropi. \/&#8230;\/ Ples predstavlja skupne korenine obeh bratov, tako z geografskega kot umetni\u0161kega vidika; je njuno izrazno sredstvo in obmo\u010dje, v katerem lahko ponovno vzpostavita svoj zdavnaj skrhani odnos. Glasba je preteklost in prihodnost. In je hkrati na\u0161a osrednja metafora: &#8216;\u017divljenje je ples, a glasbe si ne izbirate sami.&#8217; Ne morete izbrati okoli\u0161\u010din, v katere se rodite, od vas pa je odvisno, kako boste v teh okoli\u0161\u010dinah plesali.\u00ab<br \/>&#8211; Endre Hules, re\u017eiser in scenarist<\/p>\n<p><strong>portret avtorja<br \/>Endre Hules<\/strong> (rojen leta 1964 v Budimpe\u0161ti) je mad\u017earski igralec, scenarist in re\u017eiser, \u010dlan mad\u017earske Nacionalne akademije za film in televizijo ter Ameri\u0161kega filmskega in\u0161tituta v Los Angelesu. Re\u017eiral je ve\u010d radijskih in gledali\u0161kih iger za razli\u010dne ustanove: Mad\u017earsko narodno gledali\u0161\u010de, Biennale de Paris in World Shakespeare Congress. Kot igralec je sodeloval pri \u0161tevilnih evropskih in hollywoodskih produkcijah, med drugim pri filmih <strong>Sedem <\/strong>(<strong>Seven<\/strong>, 1995), <strong>Apollo 13 <\/strong>(1995) ter <strong>Angeli in demoni <\/strong>(<strong>Angels &amp; Demons<\/strong>, 2009). Kot filmski re\u017eiser in scenarist pa je debitiral z nagrajenim celove\u010dernim dokumentarnim filmom <strong>Torn From the Flag<\/strong> (2007). <strong>Devi\u0161ki ples smrti <\/strong>je drugi celove\u010derni film v avtorjevi re\u017eiji.<\/p>\n<p><strong>kritike<\/strong><br \/>\u00bbHulesova zgodba, scenarij in re\u017eija so absolutno profesionalni, v najbolj\u0161em pomenu besede \u2013 film naj slu\u017ei kot dober primer za vse tiste doma iz\u0161olane sanja\u010de, ki z izgovori o &#8216;umetni\u0161ki svobodi&#8217;, &#8216;iskrenosti&#8217; in &#8216;odprtosti&#8217; radi pozabijo na preciznost, zanesljivost in ve\u0161\u010dino. Plesalci so neverjetni, koreografija briljantna, Hules se izka\u017ee za odli\u010dnega igralca, igra Bee Melkvi je silovita, angelska nedol\u017enost Em\u0151ke Zsigmond pa pravi blagoslov.&#8221;<br \/>&#8211; Feh\u00e9r Elef\u00e1nt<\/p>\n<p>\u00bbRe\u017eiser Endre Hules z mojstrskim navdihom ovekove\u010di velike trenutke, v katerih se sre\u010dujeta preteklost in sedanjost. \/&#8230;\/ V fokusu zgodbe je dramati\u010den odnos dveh bratov in umetnikov &#8230; v \u017eari\u0161\u010du filma pa njun <em>danse macabre<\/em>.\u00ab<br \/>&#8211; Magyar Nemzet<\/p>\n<p>\u00bbKlasika plesnega filma &#8230; \u010caroben, vrtoglav in strasten ples Bee Melkvi o\u017eivi pred kamero Vilmosa Zsigmonda in povzro\u010di pravo katarzo. \/&#8230;\/ Fotografija in koreografija sta razred zase. \/\u2026\/ Dovr\u0161en in strasten ritem vas posrka kot vrtinec. \/\u2026\/ Govorica plesa zna izraziti ob\u010dutja, ki ne poznajo besed \u2013 in v teh trenutkih postane film sublimen &#8230;\u00ab<br \/>&#8211; Kultblog.hu<\/p>\n<p>\u00bbFilm ponovno odkriva ne le romantiko Budimpe\u0161te, pa\u010d pa tudi grenki priokus vrnitve domov. \/&#8230;\/ Zgodba te\u017eke \u010dlove\u0161ke drame in kompleksnih odnosov, zaznamovanih s sledmi nekdanje diktature. \/&#8230;\/ Originalen, avtenti\u010den in pronicljiv &#8230; Endre Hules je zanimiv igralec: tako je, kot bi gledali zlobnega dvoj\u010dka Billyja Crystala &#8230;\u00ab<br \/>&#8211; Origo<\/p>\n<p>\u00bbTudi obi\u010dajne in neprivla\u010dne lokacije oblije tako \u010dudovita svetloba, da jih je u\u017eitek opazovati.\u00ab<br \/>&#8211; Cseppek<\/p>\n<p>\u00a0\u00bbZsolt L\u00e1szl\u00f3, Bea Melkvi in mlada Em\u0151ke Zsigmond priredijo odli\u010dno predstavo. Kot plesalci s slehernim gibom ustvarjajo napetost.\u00ab<br \/>&#8211; Kultura<\/p>\n<p>\u00bbDirektorja fotografije Vilmos Zsigmond in Zolt\u00e1n Honti z enakim mojstrstvom ustvarjata \u010dudovite podobe Budimpe\u0161te in posnetke &#8216;vaj&#8217; Plesnega teatra Honv\u00e9d. \/&#8230;\/ Silovita koreografija Zolt\u00e1na Zsur\u00e1fszkyja gledalca naravnost uro\u010di. Plesalci ne ponudijo le ozadja dramati\u010dni zgodbi &#8230; pravi u\u017eitek je gledati, kako ustvarjajo pred na\u0161imi o\u010dmi. \/&#8230;\/ L\u00e1szl\u00f3 Zsolt triumfira celo v prizorih, v katerih mu scenarij pripi\u0161e vlogo pora\u017eenca.\u00ab<br \/>&#8211; Revizor<\/p>\n<p>\u00bbDragoceno umetni\u0161ko delo. \/&#8230;\/ Ples in glasba, ki poganjata ves film, podelita \u010dlove\u0161ki tragediji \u010dutno obliko. Zasluga za popolno upodobitev sleherne sence in svetlobe gre svetovno priznanemu direktorju fotografije Vilmosu Zsigmondu.\u00ab<br \/>&#8211; Penna Magazin<\/p>\n<p>\u00bbPles pre\u017eema vse pore tega filma. Podobe in ritmi vas popolnoma prevzamejo &#8230; \u010cudovito.\u00ab<br \/>&#8211; K\u00e9pm\u00e1s<\/p>\n<p>\u00bbEksoti\u010den in presunljiv.\u00ab<br \/>&#8211; Film.hu<\/p>\n<p>\u00bb<strong>Devi\u0161ki ples smrti<\/strong> je na prvi pogled narejen svetlobno zelo povr\u0161no. \u010ce ga ne gledamo pozorno in \u010de ne vidimo celote, lahko dobimo zelo napa\u010den vtis. \u010ce se mu posvetimo globlje, pa vidimo, da gre za prefinjeno in svetlobno zelo domi\u0161ljeno filmsko delo. Groba svetloba podpira in pomaga razumeti psihi\u010dno stanje prikazanih likov, gibanje kamere pa se podreja vsebini in glasbi.<\/p>\n<p>\u00bbVilmos Zsigmond ostaja v vsakem primeru eden najve\u010djih slikarjev filmskega platna, pa naj gre za klasi\u010dni dramski film ali pa za malce druga\u010dno delo, v tem primeru bi lahko rekli plesno dramo, v kateri slu\u017ei pripoved predvsem kot krinka za ples.\u00ab<br \/>&#8211; Simon Tan\u0161ek, <em>Ekran<\/em><\/p>\n<p>\u00bbMad\u017earski folklorni plesni film morda res ni opis, ki v kino pritegne mno\u017eice, a vsakdo, ki si drzne tvegati, bo pri\u010da veli\u010dastnemu filmskemu do\u017eivetju. Zgodba o dveh bratih, umetniku in poslovne\u017eu, eden ujet v tradicijo, drug na novo ustvarjen \u010dlovek, je skoraj bibli\u010dna. In plesna. Avtor, re\u017eiser, scenarist in glavni igralec Endre Hules, pravi, da kjer besede ne zadostujejo, nastopi ples, a pogosto se zdi, da je obratno. Ples je glavni narativni element, dialogi ga le dopolnjujejo, a pomembno je, da sta oba elementa uravnote\u017eena.\u00ab<br \/>&#8211; Igor Harb, <em>Vikend<\/em><\/p>\n<p>\u00bbKdo je tu pravzaprav Mefisto, \u010de se mora &#8220;hudi\u010d&#8221; sam pogoditi tako, da zastavi svojo &#8220;du\u0161o&#8221;? \/&#8230;\/ In prav zato <strong>Devi\u0161ki ples smrti<\/strong>, ki ga je Endre Hules posnel po svoji dramatizaciji ljudske balade, ni atraktiven le zaradi imenitnih plesnih to\u010dk (in plesalk, ki so tudi dobre igralke &#8211; zlasti <strong>Bea Melkvi<\/strong> v vlogi Gyulove \u017eene), marve\u010d prav tako zaradi te politi\u010dne in osebne drame med bratoma, ki jo v \u017eanrski tradiciji back stage musicala lahko prese\u017ee samo uspe\u0161na izvedba glasbeno-plesnega spektakla.\u00ab<br \/>&#8211; Zdenko Vrdlovec, <em>Dnevnik<\/em><\/p>\n<p>\u00bbHules nam prek njune zgodbe pravzaprav pripoveduje o usodi, ki je doletela ve\u010dino vzhodnoevropskih dru\u017eb. Te je represivni komunisti\u010dni re\u017eim notranje razklal. \/&#8230; \/\u00a0 Ta antagonizem je \u010dutiti tudi v odnosu med bratoma, \u0161e v veliko ve\u010dji meri pa pa znotraj njune dru\u017eine, ki jo vodi avtoritativni o\u010de, igra ga odli\u010dni Boris Cavazza, ki predstavlja nekak\u0161en simbol dru\u017ebene zavesti in vesti. A Hules ne govori le o tej rani, razkolu znotraj dru\u017ebe, pa\u010d pa razmi\u0161lja tudi o tem, kako to rano zaceliti. In tu nastopi umetnost. Brata se namre\u010d po letih lo\u010ditve lotita skupnega plesnega projekta, ki ju ponovno zbli\u017ea in ubla\u017ei napetost v njunem odnosu. Ta plesna predstava, ki je tako osnovna metafora filma, nekak\u0161en simbol \u017eivljenja, v katerem se stapljata\u00a0 preteklost in prihodnost, kjer glasba predstavlja dru\u017ebene okoli\u0161\u010dine, ki so nam dane, koreografija oziroma ples posameznika pa simbolizira njegove odlo\u010ditve in dejanja znotraj teh. <strong>Devi\u0161ki ples smrti<\/strong> je kompleksno, s \u010dudovito glasbo in \u010darobno koreografijo pre\u017eeto delo, ki mu prav poseben \u010dar daje magi\u010dna fotografija Vilmosa Zsigmonda.\u00ab<br \/>&#8211; Denis Vali\u010d, <em>RA Slovenija<\/em><\/p>\n<p>DEVI\u0160KI PLES SMRTI<br \/>(Posve\u010deno upornikom, ki zmrzujejo)<\/p>\n<p>Koliko \u0161otorov<br \/>moramo postaviti<br \/>pred ljubljansko borzo,<\/p>\n<p>da nas plenilski<br \/>kapital ne bo usmrtil<br \/>brez obsodbe<\/p>\n<p>&#8211; Igor Bizjan<\/p>\n<p>\u00bbFilm bolj kot (precej klasi\u010den) zaplet nad povpre\u010dje dvigujejo neverjetno poeti\u010dni prizori plesa, ki ubesedijo tisto, \u010desar junaki samo ne morejo.\u00ab<br \/>&#8211; Ana Jurc, <em>MMC RTV SLO<\/em><\/p>\n<p>\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Devi\u0161ki ples smrti je zgodba o dveh bratih \u2013 plesalcih \u2013 v postkomunisti\u010dni Mad\u017earski. Eden je du\u0161o prodal kapitalizmu, drugi Partiji. Po dvajsetih letih se znova sre\u010data in razplamti se romanti\u010dna drama, pre\u017eeta s folkloro in strastna kot argentinski tango.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":2640,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/2639"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2640"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2639"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}