{"id":2613,"date":"2020-01-03T13:05:42","date_gmt":"2020-01-03T12:05:42","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/archeo\/"},"modified":"2020-01-03T13:33:57","modified_gmt":"2020-01-03T12:33:57","slug":"archeo","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/archeo\/","title":{"rendered":"Archeo"},"content":{"rendered":"

zgodba
<\/strong>Mo\u0161ki. \u017denska. De\u010dek. Trije ljudje v brez\u010dasni pokrajini. Vsak zase sku\u0161ajo pre\u017eiveti. Po\u010dasi prihaja med njimi do stikov, ki so sprva skrajno nezaupljivi in na trenutke sovra\u017eni, s\u010dasoma pa se za\u010dnejo razvijati v odnose. Ko se mo\u0161ki, \u017eenska in de\u010dek osvobodijo strahu in negotovosti, se kon\u010dno zdru\u017eijo v praskupnosti, ki jo lahko imenujemo dru\u017eina.\u00a0<\/p>\n

Archeo<\/strong> je vizualna poezija. Archeo<\/strong> govori s podobo, najbolj imanentnim filmskim sredstvom. ‘Zgolj’ odslikava bazi\u010dno in arhetipsko stanje stvari. Archeo<\/strong> je film \u010distih odnosov, forme in fotografije. Odnose med mo\u0161kim, \u017eensko, de\u010dkom in naravo niza v iz\u010di\u0161\u010deni prezenci, brez komentarjev, besed, socialnih, psiholo\u0161kih in zgodovinskih kontekstov. \u010cetudi nam jih ne vsiljuje, ne pomeni, da jih v filmu ni. Lahko jih sami umestimo, ozavestimo ali pa tudi ne. Archeo<\/strong> je lahko molitev, lahko je \u0161tudija \u2013 odvisno od gledal\u010deva stanja in pogleda. Ne komentira, ne vsiljuje boga, vi\u0161jih sil, vesolja kot opazovalca in urejevalca sveta. Niza poezijo in podobe.<\/p>\n

Archeo<\/strong> je potovanje treh ljudi in enega planeta. Potovanje drugega proti drugemu, potovanje v sredi\u0161\u010de stvari. Vesna za najbolj\u0161i film, najbolj\u0161o re\u017eijo in najbolj\u0161o fotografijo na portoro\u0161kem filmskem festivalu.<\/p>\n

iz prve roke
<\/strong>\u00bb\u017de med procesom izdelave prej\u0161njega filma, Odgrobadogroba<\/strong>, mi je postalo jasno, da racionalen pristop pravzaprav prepre\u010duje odkriti bistvo filma. Na ta na\u010din i\u0161\u010demo nek imaginaren svet, ki naj bi nas za hip popeljal iz ‘resni\u010dnega’, hkrati pa temu imaginarnemu svetu postavljamo pravila, ki smo jih pripeljali prav iz resni\u010dnega, torej tistega, ki se ga posku\u0161amo otresti. \/\u2026\/ Kar me vznemirja, je ru\u0161enje zidu med zavestjo in podzavestjo, preboj v podzavest. Dokazano je, da \u010dlovek v podzavesti hrani vse, kar je kdajkoli izkusil, nekateri (tudi jaz) verjamejo, da je tam shranjena celotna izku\u0161nja vsega, da je podzavest na nek na\u010din odraz univerzuma. Kar pomeni, da predstavlja podzavest potencialni stik z bistvom oziroma z Bogom. In ob\u010dutek bli\u017eine bistva je tisto edino, kar me trenutno v umetnosti zanima. \/\u2026\/ Vsi prizori temeljijo na impresijah iz moje podzavesti. V posebnih stanjih (polsen, hipnoti\u010dno stanje, stanje delne zamaknjenosti na potovanju z letalom, vlakom, itd.) mi v\u010dasih pride pred o\u010di prizor z veliko notranjo mo\u010djo. V\u010dasih ga zapi\u0161em na ko\u0161\u010dek papirja, v mobilni telefon, kamorkoli, v\u010dasih ga pozabim. Kar je tem prizorom skupno, je to, da so izrazito elementarni, kar pomeni, da so o\u010di\u0161\u010deni nepotrebne racionalne navlake. Ne obstajajo z dolo\u010denim razlogom, z dolo\u010denim moralnim sporo\u010dilom ali s \u010dim podobnim, temve\u010d samo obstajajo. Ker stojijo sami zase, jih obdaja izjemno mo\u010dna atmosfera. Ko govorim o atmosferi, pravzaprav govorim o emotivni energiji. \/\u2026\/ Izdelava tega filma bo zame hkrati tudi poskus potovanja do bistva filmskega medija in prekinitev tradicionalne navezanosti filma na literaturo ter ostale starej\u0161e veje umetnosti. Verjamem, da samo na ta na\u010din lahko naredim resni\u010dno \u010dist film. \/\u2026\/\u00a0Archeo<\/strong> je molitev.\u00ab
– Jan Cvitkovi\u010d, re\u017eiser<\/p>\n

portret avtorja
<\/strong>Jan Cvitkovi\u010d (rojen leta 1966) je re\u017eiser, scenarist, igralec, diplomirani arheolog, pisec kratkih zgodb in poezije. Leta 1995 je osvojil Grossmanovo nagrado za filmski scenarij Rop stoletja<\/strong>. Odigral je glavno vlogo v slovenskem filmskem hitu leta 1999 V leru<\/strong>, za katerega je <\/strong>skupaj z re\u017eiserjem Janezom Burgerjem napisal tudi scenarij. Leta 2001 je za svoj nizkoprora\u010dunski re\u017eijski prvenec Kruh in mleko<\/strong> (2001) prejel leva prihodnosti na filmskem festivalu v Benetkah in tako dosegel enega najve\u010djih mednarodnih uspehov slovenskega filma. V tekmovalno sekcijo bene\u0161kega festivala se je uvrstil tudi leta 2004 s kratkim filmom Srce je kos mesa<\/strong>. Z drugim celove\u010dercem Odgrobadogroba <\/strong>(2005) si je prislu\u017eil nagrado za najbolj\u0161ega novega re\u017eiserja na filmskem festivalu v San Sebastianu. Sledila sta kratka igrana filma Vem <\/strong>(2007) in To je zemlja, brat moj<\/strong> (2009) ter dokumentarec Totalni gambit<\/strong> (2010). Archeo<\/strong> je njegov tretji celove\u010derni igrani film.<\/p>\n

odzivi \/ kritike
<\/strong>\u00bbPri Archeu <\/strong>moramo najprej pozabiti na vso miti\u010dno-arhetipsko navlako: problem razumevanja tega filma ni, da nekaj pri gledanju spregledamo, ampak da v njem preve\u010d vidimo. Na filmu ni ni\u010d ve\u010dnega, Archeo<\/strong> je vseskozi film na\u0161ega zgodovinskega trenutka: je film substrakcije, redukcije na minimum, na najbolj elementarne koordinate dru\u017eine DANES, v \u010dasu njenega razkroja. Mit, ki ga film uprizori, ni starinski, ampak je na\u0161 lasten. Film ponuja nekak\u0161no transcendentalno genezo osnovne dru\u017einske celice (o\u010de\u2013mati\u2013otrok) danes: kaj vse mora biti zadaj, navzo\u010de v mra\u010dnih fantazmah, da se lahko ta celica oblikuje. To je zgodba pozabljenega nasilja, tesnobe in negotovosti.\u00ab
– Slavoj \u017di\u017eek\u00a0<\/strong><\/p>\n

\u00bbNepri\u010dakovana izku\u0161nja \u010distega filma.\u00ab
– \u017eirija 14. Festivala slovenskega filma<\/p>\n

\u00bb\u010ce bi bil jaz ta, ki bi lahko dal mo\u010d in \u010dude\u017e bogu, da ustvari zemljo, rastline, \u017eivali in \u010dlove\u0161ki jezik \u2013 in kri in ritem in zrak \u2013 bi bil to Jan Cvitkovi\u010d.
O, ti trebuh, Kras in nebo nad Kenijo!\u00ab
– Toma\u017e \u0160alamun<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Archeo\u00a0je potovanje treh ljudi in enega planeta. Potovanje drugega proti drugemu, potovanje v sredi\u0161\u010de stvari. Vesna za najbolj\u0161i film, najbolj\u0161o re\u017eijo in najbolj\u0161o fotografijo na portoro\u0161kem filmskem festivalu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":2614,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/2613"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2614"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2613"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}