\u00bbJaz ne \u017eivim tukaj, zgolj gledam druge, kako \u017eivijo \/\u2026\/ Vidim ljudi, kako se smejijo, in ne morem jih razumeti,\u00ab pravi Jean Gentil, haitijski profesor franco\u0161\u010dine, ki tava po Dominikanski republiki in i\u0161\u010de svoje mesto pod soncem. Mehi\u0161ko-dominikanski avtorski tandem mu je sledil na tej predvsem du\u0161evni poti in tako ustvaril ganljiv film, ki s svojim skorajda neorealisti\u010dnim pristopom lebdi na meji med fikcijo in dokumentarnostjo ter tako rodi predvsem poeti\u010dno-meditativno odisejado.<\/p>\n
\u00bbSvoje projekte sva vedno zasnovala na ljudeh, ki jih poznava, ki se naju dotaknejo in naju nekako spodbujajo k razmisleku.\u00ab<\/p>\n
\u010ce sta bila v njunem celove\u010dernem prvencu Cocochi <\/strong>to predvsem brata iz mehi\u0161kega plemena Raramuri, ki se na poti v sosednjo vas izgubita in najdeta, gre v Jeanu Gentilu<\/strong> za posameznika, ki ostaja ve\u010dno izgubljen.<\/p>\n Nekonvencionalna \u00bbpotovalna filma\u00ab dru\u017ei \u0161e vrsta zna\u010dilnosti. Potrpe\u017eljiva raba kamere z dolgimi kadri prazne krajine ustvarja atmosfersko ogrodje, ki lovi impulze za du\u0161evne spremembe likov. Izjemen posluh za re\u017eijo neprofesionalnih igralcev in spo\u0161tovanje do tuje zgodbe je mo\u010d za\u010dutiti \u017ee pri rabi kamere, ki se vselej nevsiljivo, po\u010dasi pribli\u017euje likom. Elipti\u010dna naracija z minimalno rabo dialogov pa odpira prostore interpretacije in obenem omogo\u010da univerzalizacijo Jeanovega ob\u010dutka, ki se odteguje konkretnim okoli\u0161\u010dinam.<\/p>\n Raba fotografije poleg panoram okolja, ki jemljejo dih, s spretno rabo chiaro-scura in poudarkom na temnih kadrih slika razpolo\u017eenje mo\u017ea na robu eksistencialnega zloma. \u0160tevilni subjektivni kadri prina\u0161ajo Jeanov obupani pogled na radostno okolje; raba kontraplanov pa ustvari okolico, ki na trenutke vsiljivo pogleda nazaj.<\/p>\n Igra pogledov prepri\u010dljivo ustvarja klavstrofobi\u010dni ob\u010dutek tesnobe, soroden gnusu, ki navdaja like Sartrovih romanov ob izkustvu lastne svobode in trku ob omejitve zunanjega sveta. Jeanove to\u017ebe Bogu v nadvse redkih verbalnih sekvencah pa ga z globino njegovega trpljenja spreminjajo v sodobnega Joba.<\/p>\n \u00bbOdlo\u010dila sva se posvetiti ideji potovanja iz mesta na de\u017eelo, iskanja kraja, kamor lahko pripadamo, kraja, kjer sli\u0161ijo tvoj glas.\u00ab Laura Amelia Guzm\u00e1n in Israel C\u00e1rdenas Ram\u00edrez<\/strong> \u00bbJaz ne \u017eivim tukaj, zgolj gledam druge, kako \u017eivijo \/\u2026\/ Vidim ljudi, kako se smejijo, in ne morem jih razumeti,\u00ab pravi Jean Gentil, haitijski profesor franco\u0161\u010dine, ki tava po Dominikanski republiki in i\u0161\u010de svoje mesto pod soncem. Mehi\u0161ko-dominikanski avtorski tandem mu je sledil na tej predvsem du\u0161evni poti in tako ustvaril ganljiv film, ki s<\/p>\n","protected":false},"featured_media":2602,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/2601"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2602"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2601"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
– Laura A. Guzm\u00e1n, Israel C\u00e1rdenas<\/p>\n
Dominikanska re\u017eiserka in mehi\u0161ki re\u017eiser po poroki ne delita le \u017eivljenja, temve\u010d tudi delo in umetni\u0161ko ustvarjanje. Pod okriljem produkcijske hi\u0161e Aurora Dominicana, ki jo vodita od ustanovitve, sta v soavtorstvu scenarija, re\u017eije, fotografije in produkcije<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"