{"id":2597,"date":"2020-05-13T11:08:00","date_gmt":"2020-05-13T09:08:00","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/aleksandrinke\/"},"modified":"2020-05-13T11:24:19","modified_gmt":"2020-05-13T09:24:19","slug":"aleksandrinke","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/aleksandrinke\/","title":{"rendered":"Aleksandrinke"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Zgodba o aleksandrinkah je zgodba o bole\u010di, skoraj izklju\u010dno \u017eenski emigraciji. Zaradi rev\u0161\u010dine in fa\u0161isti\u010dne asimilacijske politike so Vipavsko dolino vse do druge svetovne vojne mno\u017ei\u010dno zapu\u0161\u010dali predvsem mladi ljudje. Mo\u0161ki so odhajali v Argentino, od koder se niso vra\u010dali, dekleta in \u017eene so odhajale v Egipt, najve\u010d v takrat bogato in kozmopolitsko Aleksandrijo, kjer so ostale tudi ve\u010d desetletij kot dojilje, varu\u0161ke, gospodinje. \u0160tevilne so se vrnile prepozno, da bi lahko do\u017eivele svoje lastne otroke in svoj dom, dobesedno svoj, saj je bil ta najve\u010dkrat odpla\u010dan prav z njihovim denarjem.<\/p>\n

Dojilja, varu\u0161ka, sobarica, pa tudi prva spremljevalka egiptovske kraljice Faride, najbogatej\u0161a tujka v Egiptu: vse so bile slovenske aleksandrinke. Velike, v\u010dasih tragi\u010dne zgodbe, v katerih se usodno soo\u010dita \u017eenska in svet, ko \u0161e nih\u010de ni sli\u0161al za feminizem.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Dokumentarni film Aleksandrinke je nastajal dve leti in je bil posnet na lokacijah v Sloveniji, Italiji, Egiptu, Veliki Britaniji in Zdru\u017eenih dr\u017eavah Amerike. Za potrebe filma so bile odkupljene pravice za uporabo starih arhivskih filmov o Egiptu (British Pathe, Global Image). Uporabljeni so tudi odlomki iz filma \u017derjavi letijo na jug <\/strong>avtorice Dorice Makuc.<\/p>\n

Film je uspel zabele\u017eiti le tri zadnje in prave aleksandrinke, ki so od\u0161le na delo v Egipt, zato se je bolj usmeril na generacijo njihovih otrok, ki danes \u017eivijo v Vipavski dolini, in varovancev, ki so se razkropili povsod po svetu. Varovanci imajo v spominu materinsko pozorne in po\u017ertvovalne \u017eenske s posebno slovansko toplino. Otroci aleksandrink se spominjajo predvsem hrepenenja po mami in odtujenosti. Zgodovinski kontekst Aleksandrije v filmu pojasnjuje Michael Haag, avtor ve\u010d knjig o Egiptu in \u0161e posebej o Aleksandriji.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbDorica Makuc je nesporno pionirka v raziskovanju \u017eivljenja aleksandrink. Ona je opravila najbolj trdo in gara\u0161ko delo, saj je za\u010dela v \u010dasu, ko je bila tematika veliko bolj nedostopna kot danes. Zato je njeno delo podvig, o tem ni dvoma. Kar je mene fasciniralo \u017ee v knjigi, pa ni bilo to, da je mati pustila otroka doma in \u0161la za dojiljo drugam. Ko sem se pogovarjal z otroki in gojenci aleksandrink, sem ugotovil, da materinstvo ni nekaj nespornega in \u017eenski prirojenega. To je romanti\u010dna utvara. Zlahka se zgodi, da \u017eenska izgubi materinstvo in materinski \u010dut ter, nasprotno, da ga lahko uresni\u010di pri otrocih, ki niso njeni. To je danost, a se lahko iz\u017eivi na napa\u010dnem naslovu. Aleksandrinke so iz\u017eivele materinstvo z drugimi otroki in v drugem okolju, s tem pa so se usodno spremenile. Lahko bi govorili celo o nekak\u0161ni notranji po\u0161kodbi. In ta zamenjava me je najbolj \u0161okirala, ko sem sre\u010deval gojence, ki imajo ne\u017enej\u0161e spomine na svoje varu\u0161ke kot na svoje matere. In nasprotno, ko sem se pogovarjal z biolo\u0161kimi otroki aleksandrink, ki jim doma ni uspelo spoznavati, kak\u0161en je pravzaprav materinski odnos. \/…\/ … iz fenomena aleksandrinstva razberemo, da \u017eenska preprosto ni bila ve\u010d samo \u017eenska, kot so si jo do takrat v patriarhalnem kontekstu predstavljali. Nenadoma \u017eenska ne skrbi ve\u010d za dom, otroke in mo\u017ea, ampak dobi vse razse\u017enosti, ki so jih do takrat pripisovali mo\u0161kim. Tudi \u017eenska je torej lahko gosposka, bogata, samostojna, odlo\u010da o vsem in prevzema funkcijo gospodarja. \u017denska je v tem kontekstu postala revolucionarka, presegla je patriarhalni vzorec, v katerem je bila prisiljena \u017eiveti do takrat. In sem sodijo tako lepe stvari kot tudi deviacije …\u00ab
– Metod Pevec, re\u017eiser in scenarist<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Metod Pevec je diplomant filozofije in komparativistike na FF v Ljubljani, filmski in TV re\u017eiser, scenarist, pisatelj in igralec. Kot re\u017eiser in scenarist se je podpisal pod celove\u010derne filme: Carmen <\/strong>(1995), Pod njenim oknom <\/strong>(2003), Estrellita \u2013 pesem za domov <\/strong>(2007), Hit poletja <\/strong>(2008), Lahko no\u010d, gospodi\u010dna <\/strong>(2011) in Aleksandrinke <\/strong>(2011).<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbNepozabni novi doma\u010di celove\u010derni dokumentarec na\u010delno za televizijo, a kot nala\u0161\u010d za kino … Viharnost iz dveh vidikov, zaznamujo\u010do tako v psiholo\u0161kem kot tudi fizi\u010dnem smislu njegovo dogajanje, \u017ee takoj na za\u010detku simbolno domiselno izpostavi novi doma\u010di, za drobec igrano “za\u010dinjeni” celove\u010derni dokumentarec Aleksandrinke priznanega filmskega scenarista in re\u017eiserja Metoda Pevca … z uvodnima prizoroma vetrovno mo\u010dno valujo\u010dega slovenskega polja in temu slede\u010dih posnetkov razburkanega Sredozemskega morja pred Aleksandrijo v Egiptu, s tem da \u0161ele v nadaljnjem dogajanju ta domiselni simbol dvojne viharnosti postane o\u010diten. \/…\/ Pomembno vlogo v vznemirljivem filmu (po izpovedni pretresljivosti in nasploh filmski kakovosti primerljivem, recimo, z nepozabnim, nagrajevanim, izredno pretresljivim celove\u010dernim dokumentarcem Otroci s Petri\u010dka<\/strong> avtorja Mirana Zupani\u010da) ima vsaj \u0161e izvrstna, tako reko\u010d minimalno prisotna, toda obenem skrajno sugestivna, v svoji minimalnosti celo nadvse usodno delujo\u010da glasba lanskega nagrajenca Pre\u0161ernovega sklada, skladatelja Alda Kumarja, ki zaokro\u017euje vrhunski preplet sre\u010de in nesre\u010de.\u00ab
– Uro\u0161 Smasek, Ve\u010der<\/em><\/p>\n

\u00bbButros Butros Gali se za nekaj sekund globoko zamisli, ko vzniknejo spomini na najne\u017enej\u0161e otro\u0161tvo. Zatem ganjeno spregovori o Mileni, svoji varu\u0161ki iz daljne Slovenije, ki je bila neprecenljiva prijateljica in zaupnica in na katero je bil v otro\u0161tvu skoraj bolj navezan kot na svojo pravo mamo. Podobnih zgodb danes uspe\u0161nih mo\u017e in \u017eena z vseh koncev sveta, ki so jih pri premo\u017enih aristokratskih dru\u017einah v Aleksandriji in Kairu v prvi polovici 20. stoletja vzgajale aleksandrinke, je \u0161e veliko. Na filmski trak jih je zdaj prenesel Metod Pevec … \u00ab
– Katja \u017deljan, Delo<\/em><\/p>\n

\u00bbMetod Pevec jih je, skupaj s pri\u010devanji njihovih potomcev, njihovih varovancev, zgodovinarjev, zbral v dokumentarec Aleksandrinke<\/strong>. \/…\/ In vedite: brutalen je. Te\u017eko z besedami opi\u0161em, kako surovo resni\u010den je. Nobenega moraliziranja, nobene poetike. Samo poro\u010dila o tem, kako so resni\u010dni ljudje do\u017eivljali izseljevanje v Egipt. Lepe zgodbe. Krute zgodbe. Vsakdanje zgodbe. Izjemne zgodbe. Po desetletjih Lepih Vid in podobnih metafor pridejo kakor udarec s pestjo v obraz. Glas resni\u010dnih ljudi. Ki pripovedujejo svojo zgodbo in s tem vra\u010dajo glas tudi moji pranoni, noni, materi in meni.\u00ab
– Barbara Skubic, http:\/\/www.delo.si\/tuditi\/blog\/sluzkinje.html<\/a><\/em><\/p>\n

\u00bbAleksandrinke Metoda Pevca so najbolj ganljiv izdelek slovenske dokumentarne kinematografije od Otrok s Petri\u010dka<\/strong> (2007) Mirana Zupani\u010da naprej. \/…\/ Zgodb o aleksandrinkah je ne\u0161teto, Pev\u010dev dokumentarec prina\u0161a bero najbolj raznolikih in reprezentativnih. Vzporedno te\u010de \u0161e zgodba o dveh mestih, Aleksandriji in Kairu, katerih bli\u0161\u010d je zamrl in so posnetki zamazanih mestnih ulic, polnih bera\u010dev ali kro\u0161njarjev, primeren sodobni kontrast razlagam o \u010dasih, ko sta mesti ponujali zavetje \u0161tevil\u010dni skupnosti tujcev – ne glede na veroizpoved in narodbost; ne kot talilni lonec, temve\u010d kot nekak\u0161na utopija nesko\u010dne strpnosti in multikulturnosti. Tudi ta zgodba ni lahkotna, celoten dokumentarec pa je vrhunski izdelek dobre ekipe in ponuja poldrugo uro vsebine, ki gledalca ne bo zazibala v nek vzporedni filmski svet, temve\u010d mu bo razkrila neolep\u0161ano resni\u010dnost z nesre\u010dnimi in vsaj v\u010dasih tudi sre\u010dnimi zasuki na \u017eivljenjskih poteh \u017eensk, katerih dejavnost je \u017ee davna preteklost, posledice in \u010dustvena pri\u010devanja nastopajo\u010dih pa s svojo univerzalnostjo re\u017eejo v \u017eivo \u0161e danes.\u00ab
– Agata Toma\u017ei\u010d, Pogledi<\/em><\/p>\n

\u00bbDokumentarec premore gradiva vsaj za pet igranih celove\u010dercev. \/…\/ Posebno poglavje aleksandrinske teme je emancipacija, ki jo je \u017eenskam prinesel emigrantski polo\u017eaj, prav tako recepcija tak\u0161ne emancipacije doma. Film odpre pogled tudi v te smeri, toda iz osrednje to\u010dke gledi\u0161\u010da, ki je kot re\u010deno, problematizacija razmerja med socialno in psiholo\u0161ko dimenzijo aleksandrinstva. Tu, na tej to\u010dki, so zgo\u0161\u010deni spoznavanje nenavadne, tako reko\u010d mondene razse\u017enosti rev\u0161\u010dine, osupljiva razkritja \u010dlove\u0161kih usod in njihova neubranljiva ganljivost. Metod Pevec, ki je imel vse to v rokah, se je na koncu svojega najbolj\u0161ega dokumentarca za hip tudi prikazal, in to po pravici.\u00ab
– Peter Kol\u0161ek, Delo<\/em><\/p>\n

\u00bbAleksandrinke<\/strong> so povsem zaslu\u017eeno prejele nagrado za najbolj\u0161i\u00a0 dokumentarni film na nedavnem Festivalu slovenskega filma in so nedvomno eden najbolj\u0161ih dokumentarnih filmov zadnjih nekaj let. Metodu Pevcu je s triletnim projektom popisovanja teh zgodb namre\u010d uspelo ustvariti zares veli\u010dastno delo, ki gledalcu predstavi \u0161iroko sliko in ga hkrati postavi tako blizu zasebnega dogajanja, da ga lahko tudi za\u010duti.\u00ab
– Igor Harb, Vikend<\/em><\/p>\n

\u00bbA re\u017eiserju in scenaristu Metodu Pevcu se je posre\u010dilo navidez nemogo\u010de, kajti njegove Aleksandrinke<\/strong> so nadvse gledljiv, informativno bogat in oblikovno domi\u0161ljen film, posnet s primernim smislom za celoto obravnavane problematike in s pretanjenim ob\u010dutkom za osebne drame udele\u017eenk ter zlasti njihovega potomstva. pri tem ni nepomembno, da mu je uspelo kljub omenjenim oviram zbrati zavidanja vredno koli\u010dino filmsko uporabnega, zanimivega, privla\u010dnega in celo emotivno u\u010dinkovitega gradiva. \/..\/ \u0160e pomembneje je, da je znal vse to vpeti v premi\u0161ljen mozaik dramati\u010dnih, pogostokrat naravnost tragi\u010dnih, v\u010dasih fascinantnih, vselej pa ganljivih osebnih in dru\u017einskih zgodb. \/..\/ Brez patetike in sentimentalnosti, zato pa iskreno gledljivo.\u00ab
– Bojan Kav\u010di\u010d, Stop<\/em>

<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Dojilja, varu\u0161ka, sobarica, pa tudi prva spremljevalka egiptovske kraljice Faride, najbogatej\u0161a tujka v Egiptu: vse so bile slovenske aleksandrinke. Velike, v\u010dasih tragi\u010dne zgodbe, v katerih se usodno soo\u010dita \u017eenska in svet, ko \u0161e nih\u010de ni sli\u0161al za feminizem.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":2598,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/2597"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2598"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2597"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}