{"id":2573,"date":"2021-08-23T14:40:15","date_gmt":"2021-08-23T12:40:15","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/habemus-papam-imamo-papeza\/"},"modified":"2021-08-23T15:02:06","modified_gmt":"2021-08-23T13:02:06","slug":"habemus-papam-imamo-papeza","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/habemus-papam-imamo-papeza\/","title":{"rendered":"Habemus Papam: imamo pape\u017ea"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Nad Sikstinsko kapelo se kadi bel dim. Trg svetega Petra je poln nestrpnih vernikov. A ko glasnik zbrani mno\u017eici slavnostno naznani: \u00bbHabemus Papam!\u00ab, se izza balkona zasli\u0161i le pani\u010den krik. V Vatikan v veliki tajnosti prispe priznan psihoanalitik (Nanni Moretti), ki naj bi novoizvoljenemu pape\u017eu Melvillu pomagal prebroditi krizo. A stari pape\u017e se s svojimi dvomi in strahovi soo\u010di po svoje.<\/p>\n

Nestrpno pri\u010dakovani ‘vatikanski’ film velikega italijanskega re\u017eiserja (in levi\u010darja) Nannija Morettija zdru\u017euje edinstven avtorjev humor in ironijo z globokim humanizmom. V vlogi poglavarja rimskokatoli\u0161ke vere v eksistencialni krizi blesti legendarni Michel Piccoli.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Izvolitev novega pape\u017ea poteka na tajnem glasovanju v Sikstinski kapeli. V \u010dasu konklava so kardinali zavezani k mol\u010de\u010dnosti, prepovedan pa jim je tudi vsakr\u0161en stik z zunanjim svetom. Volitve se zaklju\u010dijo, ko novoizvoljeni pape\u017e privoli v imenovanje. Takrat se iz dimnika Sikstinske kapele pokadi bel dim. Novega pape\u017ea nato odpeljejo v ‘sobo solz’, kjer ga \u010dakajo slovesna pape\u0161ka obla\u010dila. Izvor imena ‘soba solz’ je nejasen, vendar se zdi, da nakazuje na me\u0161anico \u010dustev, ki preplavi novoizvoljenega poglavarja katoli\u0161ke cerkve ob misli na te\u017eko breme, ki mu je nalo\u017eeno. Kardinal protodiakon nato na osrednjem balkonu bazilike svetega Petra v Vatikanu razglasi ime novega pape\u017ea: \u00bbOznanjam vam veliko veselje: imamo pape\u017ea!\u00ab<\/p>\n

Cerkveno k\u00e1nonsko pravo dopu\u0161\u010da mo\u017enost pape\u017eevega odstopa. Prav tako lahko novoizvoljeni pape\u017e zavrne imenovanje. Najbolj znan primer pape\u017eevega odstopa (ki ga v komentarjih o pri\u010dujo\u010dem filmu omenjajo tudi \u0161tevilni italijanski kritiki) sega v trinajsto stoletje. Pape\u017e Celestin V. se je \u017ee ob izvolitvi leta 1294 upiral imenovanju in celo posku\u0161al zbe\u017eati. Po ve\u010d kot enomese\u010dnem prepri\u010devanju je 85-letni pu\u0161\u010davnik in asket nazadnje le nastopil svoj pontifikat, a \u017ee pet mesecev zatem odstopil s pojasnilom, da ni kos nalogi. Kot razloge je navedel \u00bbsvojo poni\u017enost \/\u2026\/, \u0161ibkost svojega telesa, svojo nevednost, \u010dlove\u0161ko pokvarjenost in hrepenenje po spokojnosti svojega prej\u0161njega \u017eivljenja \/\u2026\/\u00ab.<\/p>\n

Tudi aktualni pape\u017e Benedikt XVI. pripoveduje, da je bila izvolitev zanj \u0161ok in da se je v tistem trenutku po\u010dutil, kot da bi nanj \u00bbpadla giljotina\u00ab. Preden je bil izvoljen za pape\u017ea, je upal, da se bo lahko v miru upokojil in posvetil pisanju knjig. \u00bbV dolo\u010denem trenutku sem molil k Bogu: ‘Prosim, ne naredi mi tega!’ O\u010ditno mi tokrat ni prisluhnil.\u00ab<\/p>\n

Scenarij za film je pridobil blagoslov Vatikana. Re\u017eiser se je med avdienco v Vatikanu sre\u010dal z nad\u0161kofom Gianfrancom Ravasijem, predsednikom pape\u017eevega sveta za kulturo. Ravasi je scenarij prebral, a zavrnil re\u017eiserjevo \u017eeljo, da bi snemal v Sikstinski kapeli. Film je bil v Italiji premierno prikazan le dva tedna pred beatifikacijo Janeza Pavla II. V cerkvenih krogih so ga sprejeli z me\u0161animi ob\u010dutki, do kakr\u0161nekoli uradne obsodbe cerkvenih avtoritet pa ni pri\u0161lo.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbSku\u0161am se izogniti temu, da bi javnosti pripovedoval, kar \u017ee ve. \/\u2026\/ Film je ume\u0161\u010den v sedanjost, a brez kakr\u0161nekoli povezave z aktualnimi dogodki. Gre za izmi\u0161ljeno zgodbo: moj film govori o mojem<\/em> Vatikanu, mojem<\/em> konklavu, mojih<\/em> kardinalih.\/\u2026\/ Mislim pa, da lahko temo in protagonistovo tesnobo apliciramo tudi na druge okoli\u0161\u010dine, druge svetove, in da se lahko dotakne tudi gledalca, ki je dale\u010d stran od likov, ki jih prikazujem. \/\u2026\/ Del\u010dek mene je tako v psihiatru, ki ga igram, kot v depresivnem pape\u017eu. \/\u2026\/ V filmu sem \u017eelel spojiti komedijo in dramo, groteskni in realisti\u010dni ton.\u00ab
– Nanni Moretti, re\u017eiser in koscenarist<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Italijanski re\u017eiser Nanni Moretti se je rodil leta 1953 v Brunicu. V mladosti se je poleg filma predajal predvsem vaterpolu ter se kot militantni \u010dlan zunajparlamentarne levice \u017ee zgodaj vklju\u010dil v politi\u010dno \u017eivljenje. Leta 1976 je na super osmi\u010dko posnel svoj prvi celove\u010derec s pomenljivim naslovom Jaz sem samozadosten <\/strong>(Io sono un autarchico<\/strong>), v katerem se prvi\u010d pojavi Michele Apicella, avtorjev filmski alter-ego, ki ga vedno tudi sam odigra. Njegov drugi celove\u010derec Ecce Bombo<\/strong> je bil leta 1978 povabljen v tekmovalni program festivala v Cannesu. Mednarodni filmski kritiki so v Morettiju kmalu prepoznali enega najobetavnej\u0161ih mladih italijanskih re\u017eiserjev. Njegova dela, katerih ironi\u010dna ost je naperjena predvsem proti sodobni italijanski dru\u017ebi, so prejela \u0161tevilne nagrade na festivalih po vsem svetu. Sladke sanje <\/strong>(Sogni d’oro<\/strong>) so na bene\u0161kem festivalu leta 1981 prejele posebno nagrado \u017eirije, Ma\u0161a je kon\u010dana<\/strong> (La messa \u00e8 finita<\/strong>) pa srebrnega medveda v Berlinu leta 1986. V devetdesetih je do\u017eivel svoj ustvarjalni vrhunec s filmom Dragi dnevnik (Caro diario<\/strong>, 1993), ki mu je prinesel nagrado za najbolj\u0161o re\u017eijo v Cannesu. Leta 1998 je v tekmovalnem sporedu Cannesa premierno predstavil April <\/strong>(Aprile<\/strong>), tri leta kasneje pa je Moretti na istem festivalu prejel zlato palmo s psiholo\u0161ko dramo Sinova soba <\/strong>(La stanza del figlio<\/strong>, 2001). Leta 2006 se je v politi\u010dni satiri Aligator<\/strong> (Il caimano<\/strong>) lotil italijanskega premiera Berlusconija. Nanni Moretti se poleg re\u017eiranja, pisanja scenarijev in igranja ukvarja tudi s produkcijo in distribucijo ter vodenjem svojega rimskega kinematografa Novi Sacher. Njegove filme smo si lahko ogledali v retrospektivi Slovenske kinoteke leta 1996 in na Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu LIFFe. Letos bo Moretti predsedoval \u017eiriji filmskega festivala v Cannesu.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbNe\u017ena, zabavna, aktualna, \/\u2026\/ izvrstno napisana, presenetljivo mainstream<\/em> komedija, ki se odvija na edinstvenem prizori\u0161\u010du, v nedostopnih vatikanskih prostorih. \/\u2026\/ Scenarij, ki ga je re\u017eiser napisal skupaj s scenaristoma Aligatorja<\/strong>, je poln domiselnih trenutkov, ki dokazujejo, da je Moretti eden najbolj izvirnih italijanskih filmskih ustvarjalcev, ki prebrisano preoblikuje sodobno zgodovino v poljudno formo. \/\u2026\/ Film pa je konec koncev nepozaben zlasti zaradi likov; predvsem Piccolijevega bole\u010dega portreta krhkega starega kardinala. \/\u2026\/ V povsem druga\u010dnem tonu pa Moretti v vlogi domi\u0161ljavega, ukazovalnega psihiatra razsvetli vsak prizor, v katerem se pojavi.\u00ab
– Deborah Young, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bbMorettijeva tragikomi\u010dna zgodba o novoizvoljenem pape\u017eu na begu ni nekak\u0161na medla satira organizirane religije, temve\u010d grenko-sladek portret starosti, usode in zmotljivosti. \/\u2026\/ Film je ravno tako (\u010de ne bolj) meditacija o krivdi, ob\u017ealovanju in sramoti, ki pridejo s starostjo in z njo pridobljeno modrostjo, kot kritika splo\u0161no sprejete hipokrizije.\u00ab
– Catherine Wheatley, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbHabemus Papam <\/strong>je mojstrovina, avtorjev najlep\u0161i film. \/\u2026\/ Piccolijeva ob\u010dudovanja vredna upodobitev sijajnega lika pape\u017ea na begu. \/\u2026\/ Lepota filma se skriva v tisti nedolo\u010dnosti, ki iz njega naredi neke vrste film katastrofe brez objekta, razdvojen med zanikanjem (komedija za vatikanskim obzidjem) in grozo (stra\u0161ljivost zunanjega sveta).\u00ab
– Cahiers du cin\u00e9ma<\/em><\/p>\n

\u00bbHabemus Papam<\/strong> ni toliko film o katoli\u0161ki cerkvi kot komedija o depresiji, natan\u010dneje, o nezmo\u017enosti izpolnjevanja dru\u017ebenih pri\u010dakovanj. \/\u2026\/ V \u0161ir\u0161em smislu pa film sugerira, da je ohranitev kolektivne iluzije, znane pod pojmom ‘dru\u017eba’, v nevarnosti, ko se posameznik izka\u017ee za nezmo\u017enega, da bi zasedel dolo\u010deno mu mesto v dru\u017ebenem redu. \/\u2026\/ Re\u017eiser ustvari resni\u010dno sijajno prostorsko dinamiko \/\u2026\/ s prepri\u010dljivim nizom variacij na edino shemo, ki jo s samim seboj obsedeni igralec\/re\u017eiser pozna: znotraj vs.<\/em> zunaj.\u00ab
– Marco Grosoli, Film Comment<\/em><\/p>\n

\u00bbHabemus Papam <\/strong>razkrinka oblast, bodisi politi\u010dno ali versko, kot iluzijo, ustvarjeno s ceremoniali, obredi, kostumi \u2026 in zavesami. \/\u2026\/ Film ni le mojstrsko zgrajen \/\u2026\/, ampak predvsem neznansko zabaven.\u00ab
– Karin Badt, The Huffington Post<\/em><\/p>\n

\u00bbV filmu ne gre za ni\u010d manj kot krizo vere. Ne v Boga, ampak v samega sebe.\u00ab
– Kevin Jagernauth, IndieWIRE<\/em><\/p>\n

\u00bbTo je film posvetnega \u010dloveka, ateista, ki ima kot tak globoko spo\u0161tovanje do verujo\u010dih, in ki mu uspe z ironijo, domiselnostjo in eleganco izzvati hkrati ganjenost in tesnobo, ob tem pa se dotakne vere veliko bolj kot mnogi filmi z religiozno namero \/\u2026\/ Film izjemne inteligence in svobode, brez vnaprej zastavljene teze, film, ki ne \u017eeli zadovoljiti tistih, ki so od re\u017eiserja pri\u010dakovali prelahko kritiko vatikanske hierarhije in vme\u0161avanja cerkve v posvetne zadeve ali kakr\u0161enkoli namig na aktualni pontifikat. Moretti prepusti gledalcu, da film interpretira po svoje.\u00ab
– Natalia Aspesi, La Repubblica<\/em><\/p>\n

\u00bbBrez kakr\u0161nekoli ironije ali karikiranja. Vse zelo \u010dlove\u0161ko. \/\u2026\/ V dolo\u010denem trenutku novi pape\u017e (odli\u010dni Michel Piccoli) zapusti zgodbo in vstopi v zaustavljeni \u010das, \u010das preizku\u0161nje, refleksije, \u010dakanja \u2013 \u010disti filmski \u010das. Film od gledalca zahteva sposobnost videti onkraj zgodbe in tudi onkraj realnosti \/\u2026\/.\u00ab
– Luca Pellegrini, Radio Vaticana<\/em><\/p>\n

\u00bbKar se verzirancem subverzije ka\u017ee kot pomanjkanje radikalnosti, je Morettijev podpis. Podpis komedije: blagost, ki je nadaljevanje Chaplina ali Tatija, a tudi Truffautovih ne\u017enih opisov silovitih ob\u010dutij \/\u2026\/. Habemus Papam<\/strong> je apokalipsa, razodetje, brez ognja in \u017evepla, brez srpov in kladiv.\u00ab
– Marko Bauer, Ekran<\/em><\/p>\n

\u00bbNov film Nannija Morettija je namre\u010d pristna in zabavna zgodba o te\u017eavnosti sprejemanja velikih odlo\u010ditev, v kateri je glavni junak pape\u017e. \/..\/ Nekatere kritike je zmotilo, da film prika\u017ee preve\u010d zlikano podobo Vatikana, saj ne poka\u017ee \u010dastihlepnih ali pedofilskih scen, a na koncu gre za zgodbo o \u010dloveku na robu odlo\u010ditve, ki je zanj prevelika, in ne za dokumentiranje Vatikana. In ta zgodba je sr\u010dna, zabavna in vredna ogleda, ne glede na versko prepri\u010danje.\u00ab
– Igor Harb, Vikend<\/em><\/p>\n

\u00a0<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Nestrpno pri\u010dakovani ‘vatikanski’ film velikega italijanskega re\u017eiserja (in levi\u010darja) Nannija Morettija zdru\u017euje edinstven avtorjev humor in ironijo z globokim humanizmom. V vlogi poglavarja rimskokatoli\u0161ke vere v eksistencialni krizi blesti legendarni Michel Piccoli.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":2574,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/2573"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2574"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2573"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}