{"id":2571,"date":"2020-01-03T13:05:10","date_gmt":"2020-01-03T12:05:10","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/torinski-konj\/"},"modified":"2020-01-03T13:33:54","modified_gmt":"2020-01-03T12:33:54","slug":"torinski-konj","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/torinski-konj\/","title":{"rendered":"Torinski konj"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
\u00bbTorino, 3. januarja 1889. Friedrich Nietzsche stopi iz hi\u0161e \u0161t. 6 na ulici Carlo Albert. Nedale\u010d pro\u010d ima ko\u010dija\u017e te\u017eave s trmastim konjem. Vsemu prigovarjanju navkljub se konj ne premakne. Voznik izgubi potrpljenje in ga za\u010dne neusmiljeno bi\u010dati. Nietzsche se pribli\u017ea, ihte\u010d ovije roke okoli konjevega vratu ter napravi konec okrutnemu prizoru. Njegov najemodajalec ga odpelje domov, kjer Nietzsche dva dni negibno in mol\u010de le\u017ei, dokler ne zamrmra svojih slavnih zadnjih besed. Naslednjih deset let pre\u017eivi v ti\u0161ini, pogreznjen v norost, v oskrbi svoje matere in sester. Kaj se je zgodilo s konjem, ne vemo.\u00ab
– iz filma Torinski konj<\/strong><\/p>\n

Velikan evropskega avtorskega filma B\u00e9la Tarr (S\u00e1t\u00e1ntang\u00f3<\/strong>, Werckmeistrove harmonije<\/strong>) si za izhodi\u0161\u010de vzame anekdoto o dnevu Nietzschejevega zloma ter ustvari \u0161e eno impresivno meditacijo o \u010dlove\u0161tvu in njegovem absolutnem, neizbe\u017enem koncu. Torinski konj<\/strong>, ki ga je re\u017eiser razglasil za svoj poslednji film, je veli\u010dasten testament \u2013 ravno tako sodoben in aktualen, kot je brez\u010dasen.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbNa\u0161a izto\u010dnica je bil Nietzschejev stavek: ‘Bog je mrtev’. \/\u2026\/ \u010ce je Bog mrtev, se vse zdi preprosto. Toda \u2026 \u010dlovek, ki je zasnoval ideologijo, ki vso mo\u010d pripisuje \u010dlove\u0161kemu bitju, je na cesti zagledal konja, ki so ga surovo pretepali \u2013 in celotna teorija se je zru\u0161ila. \/\u2026\/ Pri svojem prvem filmu sem izhajal iz lastne dru\u017ebene ob\u010dutljivosti \u2013 hotel sem spremeniti svet. Potem sem moral spoznati, da so stvari bolj zapletene \/\u2026\/ in da so problemi globlji, morda ne le dru\u017ebeni, ampak ontolo\u0161ki \/\u2026\/, da gre za kozmi\u010dne, univerzalne probleme, in da je sranje veliko ve\u010dje, kot sem verjel pri dvaindvajsetih. \/\u2026\/ Torinski konj <\/strong>je film o te\u017ei \u010dlove\u0161kega bivanja. O tem, kako te\u017eko je \u017eiveti vsakdanje \u017eivljenje in o monotoniji \u017eivljenja. \/\u2026\/ Vsakodnevno ponavljanje iste rutine nam razkrije, da je s svetom nekaj narobe. \/\u2026\/ Konec sveta je v mojem filmu zelo tih, zelo neizrazit. Tudi resni\u010dni konec vidim priti tako: po\u010dasi in tiho. Smrt je najbolj stra\u0161en prizor. Ko vidi\u0161 nekoga umirati \u2013 naj bo to \u017eival ali \u010dlovek \u2013, je vedno grozljivo; in najbolj stra\u0161no pri vsem je, da se zdi, kot da se ni ni\u010d zgodilo. \/\u2026\/ Film je portret umrljivosti \u2013 z vso globoko bole\u010dino, ki jo mi, na smrt obsojeni, ob\u010dutimo. \/\u2026\/ Tako je kot pri dobrem \u017eganju: dobro mora\u0161 prevreti in na koncu ti ostane bistvo. Ta film je esenca mojega \u017eivljenja in esenca mojih filmov.\u00ab
– B\u00e9la Tarr, re\u017eiser in koscenarist<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
B\u00e9la Tarr (P\u00e9cs, Mad\u017earska, 1955) je svoje prve amaterske filme posnel pri \u0161estnajstih letih, se kasneje pridru\u017eil Studiu B\u00e9la Bal\u00e1zs ter \u0161tudiral na akademiji za gledali\u0161\u010de in film v Budimpe\u0161ti. V devetdesetih se je s serijo del, nastalih v tesnem sodelovanju z romanopiscem L\u00e1szl\u00f3m Krasznahorkaijem, dokon\u010dno uveljavil kot ena klju\u010dnih figur sodobnega avtorskega filma. Leta 2003 je Slovenska kinoteka pripravila retrospektivo, kjer je bil med drugim prikazan re\u017eiserjev prvenec Dru\u017einsko gnezdo<\/strong> (Csal\u00e1di t\u0171zf\u00e9szek<\/strong>,<\/strong> 1979) ter filmi Prekletstvo <\/strong>(<\/strong>K\u00e1rhozat<\/strong>, <\/strong>1987), S\u00e1t\u00e1ntang\u00f3<\/strong> (1994) in Werckmeistrove harmonije<\/strong> (Werckmeister harm\u00f3ni\u00e1k<\/strong>, <\/strong>2000)<\/strong>. Njegovo predzadnje delo Mo\u017e iz Londona<\/strong> (A londoni f\u00e9rfi<\/strong>) smo lahko videli na LIFFu leta 2007. <\/strong><\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bb\u0160e eno skrajno nenavadno, a tudi preprosto \u010dudovito delo mad\u017earskega posebne\u017ea B\u00e9le Tarra, ki bi mu brez zadr\u017ekov lahko podelili naslov enega najbolj samosvojih cineastov sodobnosti. \/…\/ iz\u010di\u0161\u010dena, v vsega 30 dolgih kadrih posneta meditacija o \u010dlove\u0161ki vztrajnosti, ki je zaznamovana predvsem z izjemno, hipnoti\u010dno atmosfero, stkano iz dramati\u010dne \u010drno-bele fotografije in sugestivne zvo\u010dne podobe.\u00ab
– Denis Vali\u010d, Pogledi<\/em><\/p>\n

\u00bbFilmi mad\u017earskega mojstra B\u00e9le Tarra, ki so jih Susan Sontag, Jim Jarmusch, Gus Van Sant in podobni oklicali za vizionarske, se zdijo kot zmagoslavni zadnji vzdihljaji dolo\u010dene struje v evropskem filmskem modernizmu \/\u2026\/.\u00ab
– Film Society of Lincoln Center<\/em><\/p>\n

\u00bbTarrov eshatolo\u0161ki poslednji film, napol Beckett, napol Biblija, daje apokalipsi podobo silovite \u017ealostinke ter \u017eivljenje razstavi na tako osnovne elemente (koliba, konj, od vetra prebi\u010dana pokrajina), da se zazdi sol, potresena po dnevnem obroku kuhanega krompirja, pravo baha\u0161tvo.\u00ab
– James Quandt, ‘Najbolj\u0161i filmi leta 2011’, Artforum<\/em><\/p>\n

\u00bbPo navadi nerad primerjam anti-cinefila, kakr\u0161en je Tarr, z drugimi filmskimi ustvarjalci. A kljub temu da so njegove raznovrstne tehni\u010dne re\u0161itve popolnoma druga\u010dne od tistih, ki jih poznamo pri Erichu von Stroheimu, je nekaj na sami intenzivnosti obeh ustvarjalcev, ko krmarita od ene to\u010dke do druge, zaradi \u010desar se zazdijo obi\u010dajna pravila in logika filmske pripovedi \u2013 ter celo obi\u010dajni postopki sledenja pripovedi \u2013 skorajda brez pomena; neke vrste motnja. Svet Torinskega konja<\/strong> ni razkrit, posredovan, raziskovan ali pripovedovan; ta svet preprosto je<\/em>, v vsakem trenutku, v najve\u010dji meri in bolj kot lahko prenesemo. Poziva nas zgolj k temu, da ga opazimo.\u00ab
– Jonathan Rosenbaum, Film Comment<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010ce bi radi videli film v vsej njegovi mogo\u010dnosti in veli\u010dastni turobnosti, vam ni treba iskati drugje.\u00ab
– Nick James, The Observer<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm za vse tiste, ki se jim zdi Beckettov pogled na stanje \u010dloveka preprosto preve\u010d lahkoten \/\u2026\/. Tarr in njegovi redni sodelavci \/\u2026\/ so ustvarili \u010dudovito mra\u010dno, golo kvintesenco re\u017eiserjevega sloga. \/\u2026\/ delo, ki si film drzne vrniti k elementarnemu jeziku, podobno tistemu iz nemega obdobja. \/\u2026\/ Vizualno izjemen film, posnet tako v odtenkih sive kot v \u010drni in beli, se vra\u010da v pusto in vetrovno pokrajino iz S\u00e1t\u00e1ntanga<\/strong>, in hkrati \u2013 kot Beli trak<\/strong> Michaela Hanekeja \u2013 v spomin prikli\u010de podobe nem\u0161kega fotografa Augusta Sanderja iz zgodnjega 20. stoletja.\u00ab
– Jonathan Romney, Screen Daily<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ dve uri in pol vklju\u010dujeta nekatere izmed najbolj nepozabnih posnetkov v zgodovini filma. \/\u2026\/ Tarr ustvari svojo zna\u010dilno koreografijo, ki se odvije med igralci in kamero, serijo tableaux vivants<\/em>, ki povzamejo \u2013 elokventno kot \u0161e nikoli \u2013 temeljni brezup \u010dlove\u0161kega obstoja. \/\u2026\/ Nietzsche bi bil navdu\u0161en in ganjen do solz.\u00ab
– Scott Foundas, Film Society of Lincoln Center<\/em><\/p>\n

\u00bbPod kapitalizmom je norost edina sprememba, ki je na voljo \u010dloveku. In Torinski konj<\/strong> le potrdi to, kar je rekel Nietzsche: da je Bog mrtev. Bog naj bi svet ustvaril v \u0161estih dneh. Torinski konj<\/strong> pa jasno poka\u017ee, da v \u0161estih dneh ni mogo\u010de ni\u010desar ustvariti, kaj \u0161ele spremeniti. V \u0161estih dneh lahko ustvari\u0161 le temo.\u00ab
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d jr, Mladina<\/p>\n


<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Velikan evropskega avtorskega filma B\u00e9la Tarr (S\u00e1t\u00e1ntang\u00f3, Werckmeistrove harmonije) si za izhodi\u0161\u010de vzame anekdoto o dnevu Nietzschejevega zloma ter ustvari \u0161e eno impresivno meditacijo o \u010dlove\u0161tvu in njegovem absolutnem, neizbe\u017enem koncu. Torinski konj, ki ga je re\u017eiser razglasil za svoj poslednji film, je veli\u010dasten testament \u2013 ravno tako sodoben in aktualen, kot je brez\u010dasen.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":2572,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/2571"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2572"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2571"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}