{"id":2567,"date":"2020-01-03T13:05:09","date_gmt":"2020-01-03T12:05:09","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/pina\/"},"modified":"2020-01-03T13:33:54","modified_gmt":"2020-01-03T12:33:54","slug":"pina","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/pina\/","title":{"rendered":"Pina"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Wim Wenders in Pina Bausch sta se ve\u010d kot dvajset let poigravala z mislijo, da bi skupaj posnela plesni film. A \u0161ele ko je digitalna 3D tehnologija postala dostopna, je Wenders na\u0161el format, s katerim je bilo mogo\u010de na veliko platno prenesti plasti\u010dnost in \u010dustveno izraznost Pininega gledali\u0161\u010da Tanztheater Wuppertal. Poleti leta 2009 je sredi priprav na snemanje koreografinja nenadoma umrla. Wenders se je odlo\u010dil, da bo s projektom nadaljeval in \u00bbnamesto filma s<\/em> Pino posnel film za<\/em> Pino\u00ab. Pina<\/strong> je postal prvi evropski 3D art film. Mnoge art kinematografe je spodbudil k temu, k \u010demur je Avatar<\/strong> spodbudil komercialne kinematografske verige: k digitizaciji platen in namestitvi 3D opreme.<\/p>\n

iz prve roke
<\/strong>\u00bbMed snemanjem Pine<\/strong>, ko smo delali ‘tihe portrete’ vsakega izmed plesalcev, se mi je za\u010delo svitati, kaj bi 3D tehnologija lahko ponudila v kontekstu igranega filma. \u0160lo je le za bli\u017enje posnetke, a zdelo se mi je, kot da jih vidim (ali snemam) prvi\u010d. To so bile ‘obrazne pokrajine’, ob katerih se mi je naje\u017eila ko\u017ea. Za\u017eelel sem si, da bi lahko o vsakem izmed teh ljudi povedal zgodbo. Bili so tako blizu, tako \u010dlove\u0161ki, tako resni\u010dni, tako intenzivni … Prepri\u010dan sem bil, da bi \u0161le zgodbe, ki bi jih pripovedovali s tem novim jezikom, gledalcu naravnost do srca, da bi se ga dotaknile na globoko eksistencialen na\u010din. \/\u2026\/ \u010ceprav v Pini<\/strong> tretjo dimenzijo potrebujemo, se hkrati po svojih najbolj\u0161ih mo\u010dem trudimo, da bi ob\u010dinstvo prav to ‘zmago nad prostorom’ pozabilo. Plasti\u010dnost ne bi smela vzbujati pozornosti, ampak bi morala biti skoraj neopazna in Pinino umetnost tako \u0161e bolj potisniti v ospredje. \/\u2026\/ Vsi smo pri\u0161li do trapastega in povsem napa\u010dnega zaklju\u010dka \/\u2026\/, da je 3D strogo vezan na akcijo in posebne u\u010dinke. To ni res! Dr\u017ei sicer, da so ga v tovrstnih filmih za\u010deli uporabljati, a to \u0161e ne pomeni, da je temu namenjen. \/\u2026\/ 3D ima v sebi sposobnost, da gledalca vplete v dogajanje na druga\u010den na\u010din kot dvodimenzionalni film. Stimulira celo druga podro\u010dja v mo\u017eganih! Zgodbo torej nedvomno lahko pove\u0161 na druga\u010den na\u010din. \/\u2026\/ 3D je skrajno ‘\u010dlove\u0161ki’. Ve\u010dina nas ima dve o\u010desi, zato svet in svoja \u017eivljenja vidimo v treh dimenzijah. Zdaj lahko na enak na\u010din kon\u010dno gledamo tudi filme, le da ti [3D filmi, ki jih dandanes delajo] nimajo nikakr\u0161ne zveze z na\u0161imi \u017eivljenji. To je tisto, kar jim manjka. Vem, da malce pretiravam, ampak zdi se mi, da nam jemljejo pravico do \u010dlove\u0161ke izku\u0161nje v 3D. Njihov 3D ni niti najmanj podoben temu, kar vidimo s svojimi o\u010dmi. To je umeten konstrukt.\u00ab
– Wim Wenders<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbWenders je dokumentarec posnel v 3D-tehniki. Posledica ni samo izostren ob\u010dutek za globino odra, ki ga naseljujejo plesalci, ampak tudi skoraj taktilna navzo\u010dnost gledalca. Izjemno sposobnost za posredovanje \u017eive ustvarjalnosti je Wenders pokazal \u017ee v filmu Buena Vista Social Club<\/strong>, s Pino<\/strong> \/\u2026\/ pa je ustvaril te\u017eko prese\u017een vzorec, kako se stre\u017ee plesni umetnosti.\u00ab
– Peter Kol\u0161ek, Delo<\/em><\/p>\n

\u00bbVpra\u0161anje se glasi: Kaj ti da Pina<\/strong>, \u010desar ne bi mogel dobiti, \u010de bi gledal Tanztheater v \u017eivo? Odgovor: Ve\u010d kot si sploh lahko predstavlja\u0161. A tu ne gre le za prizore na prostem ali za dejstvo, da smo plesalcem tako blizu, da jih lahko sli\u0161imo sopihati. Gre tudi za Wendersovo odlo\u010ditev, da film posname v treh dimenzijah in tako naredi prvi veliki preskok v stereoskopski tehnologiji po Avatarju<\/strong>. \/\u2026\/ Filmsko zgodovino lahko pre\u010de\u0161ete po dolgem in po\u010dez, a te\u017eko boste na\u0161li lep\u0161o, bolj neprisiljeno ali bolj be\u017eno upodobitev meje med \u017eivimi in mrtvimi.\u00ab
– Anthony Lane, The New Yorker<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm \/\u2026\/ je ve\u010d kot elegija; Wendersova pedantna uporaba 3D-ja daje nastopom telesnost in intimnost, kakr\u0161nih v plesnem filmu \u0161e nismo videli.\u00ab
– Andrea Gronvall, Chicago Reader<\/em><\/p>\n

\u00bbWendersov plesni dokumentarec Pina<\/strong> \u2013 \u0161e en dokaz, da najnovej\u0161a 3D tehnologija nikakor ni namenjena le vihte\u010dim no\u017eem in fantasti\u010dnim zgodbam \u2013 ponuja ve\u010ddimenzionalno zabavo, ki bo navdu\u0161ene obiskovalce kulturnih prireditev spravila v stanje ekstaze.\u00ab
– Leslie Felperin, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbTega<\/em> je torej zmo\u017ena 3D tehnologija, kadar je uporabljena kot umetni\u0161ko sredstvo in ne zato, da bi dvigovala cene vstopnicam ali reciklirala risanke! Da bi se poigral s \u010dlove\u0161kim zaznavanjem dimenzionalnosti, Wenders v popolnem sozvo\u010dju z zanimanjem Pine Bausch za telesa, ki se gibajo (padajo, krilijo, se plazijo, ska\u010dejo) skozi prostor, uporabi to staro-novo, zanimivo-zabavlja\u0161ko tehnologijo kot nekaj subtilnega in globokega in ne zgolj kot cenen trik. Rezultat je \u2026 uau!\u00ab
– Lisa Schwarzbaum, Entertainment Weekly <\/em><\/p>\n

\u00bbOdlo\u010ditev za 3D tehnologijo je bila genialna poteza, a le zato, ker je uporabljena na tako nevsiljiv na\u010din. Ob\u010dutek proscenija je bolj ali manj ohranjen, a nevidna stena, ki v ve\u010dini plesnih filmov stoji med kamero in plesalci, tu izgine. 3D kamera se dovolj pribli\u017ea plesalcem, da poudari njihovo telesnost in jih umesti v otipljiv prostor, hkrati pa nikoli ne moti njihovega plesa.\u00ab
– Joe Morgenstern, The<\/em> Wall Street Journal<\/em><\/p>\n

\u00bbV Pini<\/strong> smo pri\u010da najbolj vznemirljivi uporabi 3D tehnologije po Avatarju<\/strong>. \/\u2026\/ Prvi\u010d po Avatarju<\/strong> je tehnologija uporabljena na na\u010din, ki gledalca vsrka v film; odpelje ga naravnost med plesalce in mu pravzaprav ponudi edinstveno prilo\u017enost, da dogajanje opazuje prav iz sredine vsega gibanja.\u00ab
– Kenneth Turan, Los Angeles Times<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Wim Wenders in Pina Bausch sta se ve\u010d kot dvajset let poigravala z mislijo, da bi skupaj posnela plesni film. A \u0161ele ko je digitalna 3D tehnologija postala dostopna, je Wenders na\u0161el format, s katerim je bilo mogo\u010de na veliko platno prenesti plasti\u010dnost in \u010dustveno izraznost Pininega gledali\u0161\u010da Tanztheater Wuppertal. Poleti leta 2009 je sredi priprav na snemanje koreografinja nenadoma umrla. Wenders se je odlo\u010dil, da bo s projektom nadaljeval in \u00bbnamesto filma s Pino posnel film za Pino\u00ab. Pina je postal prvi evropski 3D art film. Mnoge art kinematografe je spodbudil k temu, k \u010demur je Avatar spodbudil komercialne kinematografske verige: k digitizaciji platen in namestitvi 3D opreme.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":2568,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/2567"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2568"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2567"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}