{"id":2565,"date":"2020-05-13T11:08:01","date_gmt":"2020-05-13T09:08:01","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/melanholija-2\/"},"modified":"2020-05-13T11:24:19","modified_gmt":"2020-05-13T09:24:19","slug":"melanholija-2","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/melanholija-2\/","title":{"rendered":"Melanholija"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
V Trierjevem \u010dudovitem filmu o koncu sveta Justine in Michael praznujeta svojo poroko na razko\u0161ni zabavi v imenitnem domovanju njene sestre Claire in svaka Johna. A naj se mani\u010dno depresivna nevesta \u0161e tako trudi, se poro\u010dno slavje kmalu sprevr\u017ee v popolno katastrofo: dru\u017einske napetosti se stopnjujejo, zakoni se krhajo. Zemlji pa se medtem neusmiljeno pribli\u017euje orja\u0161ki pobegli planet Melanholija …
<\/strong><\/p>\n

Lars von Trier je ustvaril osupljivo avdiovizualno fantazijo epskih razse\u017enosti in wagnerjanskega duha, ki \u017eanr poro\u010dne komedije brez\u0161ivno zasuka v film psiholo\u0161ke in kozmi\u010dne katastrofe.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbMislim, da je v Justine veliko mene. Precej je zasnovana na moji osebnosti in mojih izku\u0161njah z napovedmi sodnega dne in depresijo. Medtem ko naj bi bila Claire … normalna oseba. \/…\/ Psihoanalitik mi je neko\u010d povedal, da se melanholiki navadno bolj trezno odzovejo na katastrofalno situacijo kot obi\u010dajni ljudje. Deloma zato, ker lahko re\u010dejo: \u2018Sem ti rekel!\u2019 Deloma pa zato, ker nimajo kaj izgubiti. To je bil zametek Melanholije<\/strong>. In \u010dez manj kot leto dni je bil scenarij napisan, igralci izbrani in ekipa je za\u010dela snemati.\u00ab
– Lars von Trier, re\u017eiser in scenarist<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Lars von Trier (rojen leta 1956 v K\u00f6benhavnu na Danskem) leta 1983 diplomira na filmski akademiji, nato pa nekaj \u010dasa snema reklame in glasbene spote. Leta 1995 s Thomasom Vinterbergom sestavi filmski manifest danske Dogme 95. Od tedaj velja za enega najbolj inovativnih evropskih re\u017eiserjev, njegov filmski jezik je prepreden z neologizmi. Med njegovimi filmi so: Element zlo\u010dina<\/strong> (Forbydelsens Element<\/strong>, 1984), Medea<\/strong> <\/em>(1988), Evropa<\/strong> (Europa<\/strong>, 1991), Lom valov <\/strong>(Breaking the Waves<\/strong>, 1996), Idioti <\/strong>(Idioterne<\/strong>, 1998), Plesalka v temi <\/strong>(Dancer in the Dark<\/strong>, 2000), prva dela \u0161e ne dokon\u010dane ‘ameri\u0161ke trilogije’ Dogville <\/strong>(2003) in Manderlay <\/strong>(2005), Antikrist <\/strong>(Antichrist<\/strong>, 2009) in najnovej\u0161a Melanholija<\/strong>.<\/p>\n

Za svoje delo je prejel \u0161tevilne nagrade na mednarodnih festivalih. V Cannesu je za film Plesalka v temi<\/strong> prejel celo zlato palmo, pa tudi veliko nagrado \u017eirije za Lom valov<\/strong>; nagrado za najbolj\u0161o igralko sta tam po\u017eeli Charlotte Gainsbourg za vlogo v Antikristu <\/strong>in Kirsten Dunst za Melanholijo<\/strong>, medtem ko si je Trier na zadnji ediciji Cannesa s svojimi spornimi izjavami prislu\u017eil \u0161e status \u00bbpersona non grata\u00ab.<\/p>\n

kritike
<\/strong>\u00bbFilozofskost in meditativnost filma, podprta z viscontijevsko-wagnerjansko romanti\u010dno scenografijo viharni\u0161kih barv in apokalipti\u010dnega vzdu\u0161ja, pa tudi kar nekaj po\u010dasnega \u00bbmeditativnega\u00ab teka, bi na leto\u0161njem canneskem festivalu pri \u017eiriji gotovo dosegli ve\u010d od \u00bbzgolj\u00ab nagrade za najbolj\u0161o \u017eensko vlogo Kirsten Dunst (ta se je von Trierju sicer pripetila tudi za film Antikrist<\/strong>), \u010de ga festival zaradi njegovih spornih izjav ne bi licemersko razglasil za persono non grata. A kaj bi to: po Melanholiji <\/strong>se bo tistim von Trierjevim obo\u017eevalcem, ki so Antikrista <\/strong>te\u017eko pogoltnili, \u010de so ga sploh lahko, gotovo odvalil kamen od srca. Ne pa tudi tesnobno ob\u010dutje \u017eivljenja, ki je eden glavnih protagonistov tega filma. \/…\/ Melanholija <\/strong>ni toliko film o koncu sveta kot o na\u010dinih, kako se spopadamo s strahom pred smrtjo in pred \u2013 ni\u010dem. Pa spet: v radikalni interpretaciji je lahko tudi film, ki ne govori \u00bble\u00ab o fatalnem koncu \u017eivljenja, ampak tudi na\u0161ega dojemanja \u017eivljenja. Kaj lahko sledi temu koncu?\u00ab
– \u017denja Leiler, Pogledi<\/em><\/p>\n

\u00bbA \u010de \u017ee mora biti konec sveta, naj bo konec sveta vsaj najlep\u0161i mo\u017eni konec, naj bo najlep\u0161i konec sveta na svetu! Zakaj ga ne bi po\u010dastili in mu darovali simfonije? – In prav Melanholija<\/strong> Larsa von Trierja, ki je bila nedavno razgla\u0161ena za najbolj\u0161i evropski film leta, je ta simfonija. Je pravzaprav opera, napisana in izvedena za konec sveta. Skupni projekt od mrtvih vstalega Richarda Wagnerja in Larsa von Trierja, skupni projekt na antidepresivih. Von Trierja, velikega \u010darovnika menjave predpostavk, ni strah konca sveta, temve\u010d lastnega pekla. Melanholija<\/strong> je intimni spektakel, ognjemet lepih kadrov, ki jemljejo sapo. Lepih in \u017ealostnih. In kak\u0161en je konec sveta, poleg tega, da je lep? Intimen je in topel. Predvsem pa subtilen, kar so lastnosti, s katerimi von Trierja doslej nismo opisovali. O\u010ditno ni ni\u010desar, \u010desar Lars von Trier ne bi znal – to je po njegovih \u0161tevilnih filmskih manipulacijah \u017ee dolgo jasno -, da pa ima tudi \u010dustva, je resni\u010dno presene\u010denje.\u00ab
<\/em>– Ana Lasi\u0107, Pogledi<\/em><\/em><\/p>\n

\u00bbMelanholija<\/strong> je komentar o strahopetnosti nekaterih in o pogumu drugih, o \u010dlove\u010dnosti in misti\u010dnih preobratih kakr\u0161nih je zmo\u017ena \u010dlove\u0161ka du\u0161evnost.V tem nanosu so zlasti pomenljivi sklepni filmski kadri. Vizualno je film mo\u010dan, gradi na estetiki kontrastov in na tema\u010dni poetiki v vseh odtenkih. Za\u010detna sekvenca upo\u010dasnjenih podob gledalca uvede v nadrealno vzdu\u0161je celote. Vzporedno pa spominja na flamsko slikarstvo iz obdobja gotike. \u010cas je torej nedolo\u010dljivi \u010das bivanja in ne toliko sodobnost. Tu sta krutost narave. Dvom o smislu stvarstva, ter obenem paradoksalno \u010dar nepredvidljivega in prete\u010dega. Dogajanje po uvodnih prizorih presko\u010di v realnost, gledalci smo pri\u010da Justinini poroki, ki naj bi bila sre\u010den za\u010detek, vendar se sprevr\u017ee v vse kaj drugega. Von Trier, privr\u017eenec kontrastov nas z naslednjo potezo znova prestavi v razse\u017enosti nestvarnega. K temu pripomore tudi glasba iz Wagnerjevega Tristana. Na nas re\u017eiser s svojimi prijemi, ki izhajajo iz manifesta Dogma, \u010detudi, se je \u017ee precej oddaljil od Dogminih prvotnih na\u010del, naredi vtis z neposrednostjo in s \u010dustveno gostoto brez odmikov. Izogne se vsem enozna\u010dnim sporo\u010dilom, ni ne didakti\u010den in tudi ne cini\u010den. Nad izre\u010denim prevlada sugestija, zato filmska pripoved u\u010dinkuje s posebno zmo\u017enostjo, da se v vsakem dotakne njegovih osebnih strun. Po zaslugi menjav in prestopov v nasprotja je film, sodoben, toda po temah in dinamiki osupljivo brez\u010dasen.\u00ab<\/em>
– Tesa Dreu, RA Slovenija<\/em><\/p>\n

\u00bbMelanholija<\/strong> je skrajno intimen film o koncu sveta, kjer re\u017eiser od splo\u0161ne (vesolje, konstelacija planetov v “prologu”) in dru\u017einske (“Justine”) obravnave katastrofe v “Claire” pristane pri najbolj osebnih ob\u010dutjih. To ni film utrujajo\u010de in prera\u010dunljive trierjevske megalomanije, kakr\u0161ne smo vajeni, temve\u010d njegov najbolj \u010dustveni in iskreni film doslej.\u00ab<\/em>
– Simon Popek, Delo<\/em><\/p>\n

\u00bbNe pri\u010dakujte preve\u010d od konca sveta, je neko\u010d duhovito pribil sloviti aforist Jerzy Lec. Kot da bi prero\u0161ko meril na sodobne filme katastrofe, ki sku\u0161ajo z ra\u010dunalni\u0161ko generiranimi posebnimi efekti pri\u010darati kar najbolj spektakularen konec sveta, a gledalca vedno znova razo\u010darajo z jalovostjo \u017eanrskih kli\u0161ejev in tehnolo\u0161kega manirizma. Nasprotno pa zna Lars von Trier, mojster ohlapne forme in radikalnih re\u0161itev, peoti\u010dnih podob in kontemplativnih premorov, vizualne stilizacije in subverzivne estetizacije, presenetiti tudi v \u017eanru katastrofe. V Melanholiji<\/strong>, osupljivi avtorski interpretaciji konca sveta, samosvoje pove\u017ee intimisti\u010dno dramo individua, ki tone v kroni\u010dno depresijo, in znanstvenofantasti\u010dno sago o usodnem tr\u010denju planetov, ne da bi si pomagal z obi\u010dajnimi dramtur\u0161kimi prijemi in standardno oro\u017earno modernih vizualnih u\u010dinkov.\u00ab<\/em>
– Bojan Kav\u010di\u010d, Stop<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm, ki ga lahko opi\u0161emo le kot psiholo\u0161ki film katastrofe, je epski v pravem pomenu besede, poln referenc in metafor (\u017ee naslov filma govori zase), mestoma skoraj meditativen (na najbolj nedolgo\u010dasen na\u010din) ter odli\u010den odgovor na stanje sveta.\u00a0\/..\/ Von Trier je tokrat svoj umetni\u0161ki izraz ujel v krhko ravnovesje, ki mu je pri kak\u0161nih prej\u0161njih izdelkih spolzelo iz rok. Lahko bi rekli, da mu je konec sveta o\u010ditno dobro del. Fotografija je magi\u010dna in ne, apokalipsa res \u0161e nikoli ni bila videti tako dobro. So filmi, ki zgolj pripovedujejo zgodbo (in to lahko po\u010dnejo odli\u010dno), in so filmi, ki so umetnost. Melanholija<\/strong> je ganljiva umetni\u0161ka izpoved.\u00ab
– Irena Jenko, Siol.net<\/em><\/p>\n

\u00bbTrierjeva Melanholija<\/strong>, v kateri se me\u0161ata deliri\u010dni humor in nebrzdani patos, je strahovito ganljiv film. \/…\/ Tu ni Trierjevih obi\u010dajnih zvija\u010d, ko\u010dljive parodije in avtosatire, praznih ‘brechtovskih’ mehanizmov distanciranja ali podivjane mizoginije. \u017denske skoraj brez izjeme zasedajo osrednje mesto njegovih zgodb, ki obi\u010dajno pripadajo eni od dveh kategorij: so tiste, v katerih je protagonistka vseskozi trpin\u010dena in skozi trpljenje dose\u017ee status svetnice (Lom valov<\/strong>, Plesalka v temi<\/strong>), in tiste, v katerih se na koncu svojim mu\u010diteljem krvavo ma\u0161\u010duje (Dogville<\/strong>, Antikrist<\/strong>). Melanholija <\/strong>poru\u0161i oba vzorca \u2013 in je zato prvi re\u017eiserjev film, ki se mi ne upira. Pa vendar je odlo\u010dilno trierjevski v svojih formalnih prijemih: v prvi vrsti v svoji subverziji popularnih filmskih \u017eanrov (tokrat \u010duda\u0161ke poro\u010dne komedije in filma vesoljske katastrofe) skozi brutalno impozicijo estetike, ki hkrati potencira in izni\u010di konvencije realizma, na katerih ti \u017eanri temeljijo. Kar je pop art za Godardove filme iz sredine 60-ih, je nem\u0161ki romanticizem za Melanholijo<\/strong>. \/…\/ Najbolj sijajno pri tem filmu pa je, da ga lahko v celoti beremo kot metafori\u010den prikaz izku\u0161nje posameznika, ki tone v globine bolezenske depresije, in hkrati kot fantasti\u010dno pravljico o medplanetarnem tr\u010denju in zadnjih dneh \u017eivljenja na Zemlji. A Trier se ne zadovolji zgolj s prepletanjem dveh registrov pomena, pa\u010d pa podvoji \u0161e sam prikaz katastrofe, tako da jo sprva uprizori kot komedijo in nato \u0161e kot tragedijo.\u00ab
– Amy Taubin, ArtForum<\/em><\/p>\n

\u00bbOsupljivo. Film, ki vas spravi v stanje ekstaze. Ganljiva mojstrovina, zaznamovana z neverjetno vizionarsko globino.\u00ab
– Lisa Schwarzbaum, Entertainment Weekly<\/em><\/p>\n

\u00bbV viziji kozmi\u010dne amour fou<\/em>, ob spremljavi Wagnerjevega ‘Liebestod’, tr\u010dita Zemlja in naslovni zablodeli planet. Je to dejansko konec sveta, ali zgolj depresija neke \u017eenske, ki je kon\u010dno pogoltnila njeno krhko du\u0161evnost? Kakorkoli \u017ee, \u010dude\u017e filma je v tem, da nam nastop te grozljive katastrofe dovoli do\u017eiveti kot ekstati\u010dno olaj\u0161anje.\u00ab
– Amy Taubin, ArtForum<\/em><\/p>\n

\u00bbSpektakularna predstava, od kakr\u0161ne ne morete odvrniti pogleda. Monumentalno ambiciozen film. Ko sem odhajal iz kinodvorane, je bilo, kot bi lebdel, bil sem pomlajen in sre\u010den do obisti.\u00ab
– J. Hoberman, The Village Voice<\/em><\/p>\n

\u00bbTa film je nekaj resni\u010dno posebnega. Vizualno osupljiv, globoko emocionalen in pogosto neizmerno duhovit. Von Trier je ustvaril nekaj ne\u017enega in pretanjenega, metafizi\u010dnega in ranljivega.\u00ab
– Andrew O\u2019Hehir, Salon<\/em><\/p>\n

\u00bbVon Trier predstavi svojo vizijo zadnjih trenutkov \u010dlove\u0161kega \u017eivljenja v jedrnatem poeti\u010dnem uvodu. In ta se pona\u0161a z nekaj najbolj presunljivimi sekvencami v po\u010dasnem posnetku, kar sem jih kdaj videla.\u00ab
– Barbara Scharres, Chicago Sun-Times<\/em><\/p>\n

\u00bbVon Trier skonstruira omamno, hipnoti\u010dno variacijo na svoje priljubljene motive, s katero te mojstrsko povzdigne do epskih razse\u017enosti.\u00ab
– Eric Kohn, indieWIRE <\/em><\/p>\n

\u00bbVon Trier vas opomni, s kak\u0161nim vizualnim virtuozom imate opravka.\u00ab
– Mike Goodridge, Screen Daily<\/em><\/p>\n

\u00bbFantasti\u010dno. Brez dvoma najsijajnej\u0161a predstava Kirsten Dunst.\u00ab
– John Powers, Vogue<\/em><\/p>\n

\u00bbToda \u010detudi v tretje, po trilogijah o Zlatih srcih in ZDA, von Trier vsebinskega sklopa ne bo razdelil na tri dele, lahko Melanholijo<\/strong> <\/em>umestimo v jasno zaznaven, mamutski pripovedni lok o na\u010dinih spopadanja s svetom, ki ga lahko na podlagi vse prej kot racionalnih uvidov razglasimo za: vrednega ljubezni in odre\u0161itve; vrednega sodbe in pogube; ali nepodvrgljivega kakr\u0161nikoli konsistentni obravnavi. O na\u010dinih spopadanja s svetom, ki ga lahko brezpogojno ljubimo, ga sku\u0161amo narediti vrednega svoje ljubezni ali pa se od njega morda zato, ker se nam prvi mo\u017enosti ne posre\u010dita, preprosto odvrnemo.\u00ab
– Du\u0161an Rebolj, Ekran<\/em><\/p>\n


<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Lars von Trier je ustvaril osupljivo avdiovizualno fantazijo epskih razse\u017enosti in wagnerjanskega duha, ki \u017eanr poro\u010dne komedije brez\u0161ivno zasuka v film psiholo\u0161ke in kozmi\u010dne katastrofe.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":168012,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/2565"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/168012"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2565"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}