{"id":2560,"date":"2020-12-10T09:17:26","date_gmt":"2020-12-10T08:17:26","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/fant-s-kolesom\/"},"modified":"2020-12-10T09:19:46","modified_gmt":"2020-12-10T08:19:46","slug":"fant-s-kolesom","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/fant-s-kolesom\/","title":{"rendered":"Fant s kolesom"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Dvanajstletni Cyril ima samo en cilj: najti o\u010deta, ki ga je zapustil v siroti\u0161nici. Po naklju\u010dju spozna frizerko Samantho, ki privoli, da vikende pre\u017eivlja pri njej. Cyril sprva ne prepozna ljubezni, ki jo do njega \u010duti Samantha; ljubezni, ki jo obupano potrebuje, da bi pomirila njegov bes.<\/p>\n

Priznani belgijski re\u017eiserski tandem (Rosetta<\/strong>, Sin<\/strong>, Otrok<\/strong>) se v svojem zadnjem delu \u2013 preprosti, a \u010dustveno siloviti zgodbi o osamljenem fantu \u2013 vra\u010da k temam star\u0161evstva, zaupanja in ljubezni, hkrati pa ustvari svoj najbolj optimisti\u010den in priljuden film, ki ‘kraljema poeti\u010dnega realizma’ znova prinese nagrado na festivalu v Cannesu.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
Zgodbo sva dolgo nosila v sebi: \u017eenska, ki pomaga fantu, da najde pot iz nasilja, katerega su\u017eenj je. Prva podoba je bil ta de\u010dek, tempirana bomba, ki se umiri in potola\u017ei, zahvaljujo\u010d drugemu \u017eivemu bitju. \/\u2026\/ Verjamem, da \u010dlove\u0161ko so\u010dutnost nosimo v sebi vsi. Kar stori Samantha, bi v njenem polo\u017eaju moral storiti vsak. Tak\u0161na dobrota nas zbega. Zaradi nje opustimo svoje navade in se podamo na tvegano pot. To je revolucionarno. \/\u2026\/ Nisva \u017eelela psiholo\u0161kih razlag. Nobene potrebe ni, da bi sedanjost razlagali s preteklostjo. \u017delela sva, da si gledalec re\u010de: ‘Ona to po\u010dne!’ To zadostuje. \/\u2026\/ Film sva si zamislila kot nekak\u0161no pravljico, z negativnimi liki, ki poskrbijo, da de\u010dek izgubi svoje iluzije, ter Samantho, ki se pojavi kot dobra vila. Nekaj \u010dasa sva celo razmi\u0161ljala o tem, da bi film naslovila ‘Pravljica za dana\u0161nji \u010das’. \/\u2026\/ To je najin najbolj optimisti\u010den film. Je tudi prvi film, ki sva ga posnela poleti, zato je ton bolj veder, bolj prijazen morda, in ne tako dramati\u010den. Zgodba je preprosta kot pri tradicionalni pravljici in to jasnost sva sku\u0161ala ohraniti od za\u010detka do konca faze pisanja scenarija in skozi celotno obdobje snemanja. \/\u2026\/ \u010ceprav nisva posku\u0161ala slediti pravilom melodrame, lahko v filmu najdemo elemente tega \u017eanra. Negativec, ki zavede nedol\u017enega, prizor ponovnega zdru\u017eenja, iskanje o\u010deta, ne\u017een in ljube\u010d materinski lik \u2026 Melodrama omogo\u010da ve\u010djo svobodo pri vzpostavljanju odnosov med liki. V okviru melodrame si drzne\u0161 storiti stvari, ki se zdijo ve\u010dje od \u017eivljenja in ki nikakor niso realisti\u010dne. Potem pa mora\u0161 najti na\u010din, kako jih narediti verjetne in jih pribli\u017eati ob\u010dinstvu. \/\u2026\/
– Jean-Pierre in Luc Dardenne, avtorja<\/p>\n

\u00bbZ veseljem sem pozabila na dolo\u010dene igralske metode. Svoj ego sem morala pustiti ob strani. Kadar dela\u0161 z bratoma Dardenne, ne more\u0161 blefirati. Pozabi na ‘igralski nastop’! Belgijski pristop pravi: ‘Ne glamurju!’, ‘Ne zvezdni\u0161kemu sistemu!’, ‘Vse za zgodbo!’. To mi povsem ustreza.\u00ab
– C\u00e9cile de France, igralka<\/p>\n

portret avtorjev<\/strong>
Sloviti belgijski re\u017eiserski par, brata Jean-Pierre (rojen 1951) in Luc Dardenne (rojen 1954) sta odra\u0161\u010dala v valonskem industrijskem mestu Seraing, prizori\u0161\u010du skoraj vseh njunih igranih filmov. Po seriji formalno drznih in politi\u010dno anga\u017eiranih dokumentarcev in dveh igranih celove\u010dercih sta sredi devetdesetih let pritegnila pozornost mednarodne publike s filmom La promesse<\/strong> (1996). Od leta 1999, ko je njun \u010detrti celove\u010derec Rosetta <\/strong>na festivalu prejel zlato palmo, so bili njuni filmi v Cannesu redno nagrajeni z eno pomembnej\u0161ih nagrad: Sin<\/strong> (Le fils<\/strong>, 2002) z nagrado za najbolj\u0161ega igralca, Otrok<\/strong> (L’enfant<\/strong>, 2005) ponovno z zlato palmo, Lornina ti\u0161ina <\/strong>(Le silence de Lorna<\/strong>, 2008) pa z nagrado za najbolj\u0161i scenarij. Zadnjih pet celove\u010dercev bratov Dardenne smo imeli prilo\u017enost videti tudi na LIFFu.<\/p>\n

Jean-Pierre in Luc Dardenne se v svojih filmih, v katerih bele\u017eita vsakodnevno \u017eivljenje pripadnikov delavskega razreda na robu dru\u017ebe, pogosto osredoto\u010data na odnos med otroki in star\u0161i. S svojim naturalisti\u010dnim pristopom, dru\u017ebeno anga\u017eiranostjo in humanisti\u010dno naravnanostjo sodita med najpomembnej\u0161e predstavnike t. i. novega realizma, kamor poleg njiju uvr\u0161\u010damo tudi Agn\u00e8s Varda, Bertranda Tavernierja, Claire Denis, Pascale Ferran, Arnauda Desplechina, Bruna Dumonta in druge.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbFant s kolesom<\/strong> je \u2013 kot vsi filmi bratov Dardenne \u2013 tako reko\u010d popoln.\u00ab
– Nick James, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbVe\u010dina filmov pride in gre v roku nekaj tednov. Filme, kakr\u0161en je ta, bodo gledali in ob\u010dudovali \u0161e desetletja.\u00ab
– Joe Morgenstern, The Wall Street Journal<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ \u0161e ena silno ganljiva moralna drama, postavljena v belgijsko pristani\u0161ko mesto Seraing in njegovo okolico, kjer sta brata Dardenne pre\u017eivela ve\u010dino \u017eivljenja. To je obmo\u010dje, ki sta ga orisala tako ob\u0161irno kot Monet svoj vrt v Givernyju. In vendar \u2013 enako kot slikarski mojster \u2013 znova in znova najdeta nove zgodbe \u2013 preproste, neolep\u0161ane \u010dlove\u0161ke zgodbe z univerzalnim odzvenom. \/\u2026\/ Stvaritev je osupljiva v svoji lucidnosti, ekonomi\u010dnosti sredstev in igri, ki jo brata izvabita iz nepreizku\u0161enega otroka in energi\u010dne mlade igralke. Slednja si \u0161e nikoli prej ni dovolila, da bi bila na platnu videti tako vsakdanja in tako resni\u010dna. \/\u2026\/ V letu, ko Cannes v svojem tekmovalnem sporedu prvi\u010d predvaja film v 3D formatu \/\u2026\/, sta nam brata Dardenne \u017eivljenje samo ponovno prikazala v ve\u010d dimenzijah, kot bo kadarkoli omogo\u010dila kakr\u0161nakoli tehnologija.\u00ab
– Scott Foundas, The Film Society of Lincoln Center<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ po vsej verjetnosti eno najbolj\u0161ih del o otro\u0161tvu po filmu Kes<\/strong> ali \u2013 \u010de smo \u017ee pri tem \u2013 po Tatovih koles<\/strong>, ki se mu film nedvomno poklanja. \/\u2026\/ Odli\u010dna C\u00e9cile De France s treznim in neposrednim nastopom u\u010dvrsti svoj status inteligentne in pretanjene umetnice ter velike igralke. Brata Dardenne \/\u2026\/ sta v glavnem igralcu, mladem Thomasu Doretu, odkrila izjemen talent. \/\u2026\/ pomembna in navdu\u0161ujo\u010da zgodba, ki tokrat vzbuja dodatne dickensovske asociacije: film bi skoraj lahko gledali kot sodobnega, minimalisti\u010dnega Oliverja Twista<\/em>. \/\u2026\/ filmi bratov Dardenne po\u010dasi, a vztrajno prera\u0161\u010dajo v malo, a mojstrsko zasnovano ‘\u010dlove\u0161ko komedijo’ za te ni\u010d kaj glamurozne \u010dase.\u00ab
– Jonathan Romney, Screen Daily<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010cudovito \u017eivahen in hiter tempo se popolnoma ujema z najstni\u0161ko, pogosto z obupom zaznamovano energijo Cyrilovega iskanja stabilnosti, medtem ko pripoved znova zajema tako naturalizem kot nekaj mitskega, celo bibli\u010dnega. To je navsezadnje zgodba o zlo\u010dinu in kazni, hrepenenju in razo\u010daranju, ljubezni, sovra\u0161tvu in odpu\u0161\u010danju. A konec koncev je verjetno najbolje pozabiti vse te kontekstualne zadeve, saj gre v filmu v prvi vrsti za ljudi. Ko o\u010de prizna, da ni ve\u010d kos skrbi za lastnega sina, lahko na Renierovem obrazu uzremo golo grozo. V tem trenutku, po kak\u0161ne pol ure filma, nam postanejo mo\u010d, neminljiv pomen in absolutna iskrenost zadnjega filma bratov Dardenne kristalno jasni.\u00ab
– Geoff Andrew, Time Out London<\/em><\/p>\n

\u00bbTisto, kar dela filme bratov Dardenne tako \u017eive, sodobne in hkrati brez\u010dasne, je dejstvo, da postavljajo najbolj bistvena vpra\u0161anja \u2013 vklju\u010dno s tem, kaj pomeni biti \u010dlovek \u2013, ne da bi pri tem pridigali ali predpisovali. To ne izklju\u010duje religioznih vplivov, ki so v njunih filmih prav tako globoko zakoreninjeni kot v realnosti, temve\u010d dokazuje, da sta avtorja te vplive prekrojila v filozofskem in estetskem smislu. Rosetta<\/strong>, Sin<\/strong>, Otrok<\/strong> in Fant s kolesom<\/strong> so dobra dela v naj\u0161ir\u0161em pomenu besede. \/\u2026\/ prodorno, dru\u017ebeno ozave\u0161\u010deno raziskovanje tipi\u010dnih kr\u0161\u010danskih tem \/\u2026\/ ljubezni, odpu\u0161\u010danja, odre\u0161itve in duhovnega prebujenja v posvetnem kontekstu in dobi. \/\u2026\/\u00ab
– Manohla Dargis, The New York Times<\/em><\/p>\n

\u00bbBrata Dardenne, ki se napajata tako pri flamskem realizmu kot pri Robertu Bressonu \/\u2026\/, sta se \u2013 oboro\u017eena z bogatimi dokumentaristi\u010dnimi izku\u0161njami \u2013 uveljavila kot najprodornej\u0161a opazovalca novega evropskega proletariata, ki je po razpadu vzhodnega bloka in slabljenju tradicionalnih socialnih varnostnih mre\u017e \u2013 potem ko so cerkve in sindikati izgubili svojo mo\u010d \u2013 ostal brez kakr\u0161nekoli za\u0161\u010dite. Brez podpore teh ustanov so junaki bratov Dardenne ranljivi. Da bi pre\u017eiveli, so neprestano v gibanju \/\u2026\/. Vse, kar preostane, je orkestracija tr\u010denj teh izob\u010dencev, ki se dobesedno zaletavajo drug v drugega. Od tod odlo\u010dilen pomen njihovih trajektorij, pa naj bodo pe\u0161, z javnim prevozom ali mopedom. Trk, padec in re\u0161itev: to je Sveta trojica bratov Dardenne.\u00ab
– Fr\u00e9d\u00e9ric Bonnaud, Film Comment<\/em><\/p>\n

\u00bbBrata Dardenne na opustelih ulicah Serainga vedno najdeta zgodbo z dobrim suspenzom, ki gledalca \u010dustveno posrka vase brez posiljevanja z obi\u010dajnim arzenalom sredstev, ki jih za bolj\u0161o identifikacijo z liki film rad prikli\u010de iz nabora svojih mnogih mo\u017enosti. Nobene ekspozicije, nobene glasbe; liki so enostavno tako \u017eivljenjski in zgodbe so, \u010deprav te\u017eke in sive, dramatur\u0161ko tako spretno speljane, da zagrabijo \u017ee po prvih nekaj kadrih. \/..\/ Brata Dardenne pa\u010d bolj kot psiholo\u0161ka zanima moralna dimenzija \u010dlove\u0161ke eksistence. Na to so osredoto\u010deni vsi njuni filmi in tudi Fant s kolesom<\/strong> ni izjema. Tisto, v \u010demer se ta film razlikuje od njunih prej\u0161njih, pa je za odtenek prijaznej\u0161a tonaliteta. Kot v zgodbi sta se re\u017eiserja tudi v estetskih izbirah tokrat otresla zna\u010dilne sivine in dodala celo nekaj malega muzike. Fant s kolesom<\/strong> je, \u010de malo karikiram, pravzaprav prvi film bratov Dardenne v barvah in \u010deprav je konec tudi tokrat precej odprt, se film vendarle zaklju\u010di z bolj optimisti\u010dno noto kot prej\u0161nji.\u00ab
– \u0160pela Barli\u010d, Pogledi<\/em><\/p>\n

\u00bbBrata Dardenne se ne spra\u0161ujeta o vzrokih zaradi katerih se o\u010de odlo\u010di zapustiti svojega otroka, prav tako ne problematizirata socialnih ustanov in institucionalnega urejanja tovrstnih socialnih problemov, pa\u010d pa se, tako kot je za njiju zna\u010dilno, z vso silovitostjo osredoto\u010dita na samega Cyrila in \u010deprav se prav tako ne odlo\u010dita za poglobljeno psiholo\u0161ko analizo njegovega lika, je intenzivnost, s katero nam ga predstavita, intenzivnost tistega osrednjega ob\u010dutka, ki vodi v vsa njegova dejanja, ob\u010dutka zapu\u0161\u010denosti in iz nje izhajajo\u010de jeze, morda prav zaradi tega \u017ee prav zastra\u0161ujo\u010da. Tako intenzivnost znajo na platnu poustvariti le redki, \u0161e manj pa je takih, ki jo znajo dose\u010di s tako preprostimi sredstvi, kot brata Dardenne. In prav zaradi tega sta v svojem sporo\u010dilu \u0161e kako prekleto jasna. Cyril ne potrebuje socialnih ustanov in ne nazadnje ne potrebuje niti o\u010deta, pa\u010d pa le in preprosto star\u0161evsko ljubezen tistega, ki mu jo je zmo\u017een dati.\u00ab
– Denis Vali\u010d, RA Slovenija<\/em><\/p>\n

\u00bbDinami\u010dna kamera v skorajda dokumentaristi\u010dni maniri vztrajno spremlja protagoniste, ne da bi jim sku\u0161ala vsiljiva zlesti pod ko\u017eo, pripoved sledi “naravnemu” toku dogajanja Z vsemi vijugami in dozdevnimi prazninami, dialogi so na mo\u010d skopi in vsakdanje preprosti, igra pa skrajnje nedramati\u010dna, vendar bogato niansirana. Vsak gib, vsak izraz na obrazu je povsem v skladu z dogajanjem, ne da bi hkrati razkril ali izdal kaj ve\u010d, kot je neogibno potrebno.\u00ab
– Bojan Kav\u010di\u010d, Stop<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Priznani belgijski re\u017eiserski tandem (Rosetta, Sin, Otrok) se v svojem zadnjem delu \u2013 preprosti, a \u010dustveno siloviti zgodbi o osamljenem fantu \u2013 vra\u010da k temam star\u0161evstva, zaupanja in ljubezni, hkrati pa ustvari svoj najbolj optimisti\u010den in priljuden film, ki ‘kraljema poeti\u010dnega realizma’ znova prinese nagrado na festivalu v Cannesu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":2561,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/2560"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2561"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2560"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}