{"id":25449,"date":"2020-01-03T13:13:50","date_gmt":"2020-01-03T12:13:50","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/?movie=mladi-karl-marx"},"modified":"2020-01-03T13:43:56","modified_gmt":"2020-01-03T12:43:56","slug":"mladi-karl-marx","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/mladi-karl-marx\/","title":{"rendered":"Mladi Karl Marx"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Leto 1844. Karl Marx je star \u0161estindvajset let in z \u017eeno Jenny \u017eivi v izgnanstvu v Parizu. Ko prvi\u010d sre\u010da Friedricha Engelsa, sina bogatega industrialca, ga odpravi kot gizdalina. A Engels, ki je ravno objavil \u0161tudijo o te\u017ekem polo\u017eaju angle\u0161kega delavskega razreda, se je \u017ee zdavnaj distanciral od svojega razreda. Mladeni\u010da postaneta prijatelja in kmalu za\u010dneta drug drugega navdihovati pri iskanju teoreti\u010dne osnove za revolucijo, ki je po njunem mnenju neizbe\u017ena.<\/p>\n

Raoul Peck (Nisem tvoj zamorec<\/strong>) pripoveduje zgodbo treh mladih intelektualcev, ki se odlo\u010dijo spremeniti svet: Karla Marxa, Jenny Marx in Friedricha Engelsa.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbPred nekaj leti, ko je svet pre\u017eivljal \u0161e eno finan\u010dno krizo, sem za\u010dutil potrebo, da se vrnem k za\u010detkom: k analizi nasilne kapitalisti\u010dne dru\u017ebe, v katero smo \u0161e vedno vpeti, skozi tri mlade Evropejce iz bogatih dru\u017ein (Karla, Friedricha in Jenny), odlo\u010dene, da spremenijo ta skrajno nepravi\u010dni svet. In to so nazadnje resni\u010dno storili; \u010deprav ne tako, kot so si predstavljali. \/\u2026\/ Lotiti se Karla Marxa … Ampak katerega? Propadle utopije, ki jo pomeni nekaterim; dela, ki bi ga bilo po mnenju drugih bolje pozabiti; travmati\u010dnega spomina tistih prebivalcev Evrope in drugih de\u017eel, ki so na lastni ko\u017ei izkusili njegovo zapleteno dedi\u0161\u010dino? \u010cloveka in njegovo misel, ki sta preve\u010d kompleksna, da bi ju lahko resni\u010dno razumeli? Nevarne, zastarele doktrine? Nekoga, ki je kon\u010dal svojo pot kot utrujen star mo\u017e s strogim pogledom; nekoga, ki je skoraj ne\u010dlove\u0161ki, zamrznjen v \u010dasu kot veli\u010dasten spomenik ali \u2013 \u0161e slab\u0161e \u2013 kot ve\u010dno bradata, vo\u0161\u010dena podoba, ki v berlinski Madame Tussaud stoji med Angelo Merkel in Marlene Dietrich? Pa vendar: medtem ko svet do\u017eivlja niz velikih finan\u010dnih kriz, smo nepri\u010dakovano pri\u010da obujenemu zanimanju za Karla Marxa; njegovi ponovni priljubljenosti. \/\u2026\/ Nedavno smo praznovali petindvajseto obletnico padca berlinskega zidu. Zdaj se je mogo\u010de vrniti k osnovam, k bistvu Marxovega znanstvenega delovanja. In to brez bremena odgovornosti ali krivde za tisto, kar so po vsem svetu povzro\u010dile doktrine, ki so izhajale iz njegovega dela: zru\u0161itev svetovnega reda dvajsetega stoletja. \/\u2026\/ Karl Marx je postal del mojega dela in \u017eivljenja \u017ee zelo zgodaj. Od nekdaj sem bil nezaupljiv do kakr\u0161nihkoli dogem in tako tudi do ‘marksistov’. Imel pa sem sre\u010do, da sem se z Marxovim delom najprej sre\u010dal v \u0161olskem kontekstu, in sicer v manj polemi\u010dnem obdobju, kot je dana\u0161nje. \/\u2026\/ Star sem bil sedemnajst let. V Nem\u010dijo sem pri\u0161el, da bi \u0161tudiral na univerzi v (Zahodnem!) Berlinu, in kot veliko mojih prijateljev \u2013 tako Nemcev kot tujcev \u2013 sem dokaj zgodaj v akademski karieri obiskoval predavanja o Kapitalu<\/em>. Ne le da so bila v \u0161tevilnih \u0161olah berlinske Svobodne univerze (na oddelku za sociologijo, psihologijo) obvezna \u2013 obiskovanje teh predavanj je bilo klju\u010dno za vsakogar, ki se je hotel inteligentno in ‘znanstveno’ lotiti teme v okolju pod mo\u010dnim vplivom Herberta Marcuseja, Theodora Adorna, J\u00fcrgena Habermasa, Maxa Horkheimerja in drugih pripadnikov Frankfurtske \u0161ole; v mestu, v katerem je vrelo od \u017eivahnih razprav, kakr\u0161en je bil uporni\u0161ki Berlin. Tako sem kot \u0161tevilni drugi \u0161tiri leta vestno obiskoval seminarje, posve\u010dene trem zvezkom Kapitala<\/em>, ter se seznanil s tistim pravim delom Karla Marxa \u2013 in ne z dogmo. \/\u2026\/ \u017de na za\u010detku sem se namenil narediti film, ki bi nagovarjal kar naj\u0161ir\u0161e ob\u010dinstvo, a brez sprevra\u010danja zgodovinskih dejstev. Izhajajo\u010d iz osebne zgodovine in lastne perspektive sem si \/\u2026\/ dal svobodo, da opi\u0161em ‘mladega Karla Marxa’; da se poglobim v nastanek monumentalnega dela, ki ga je tako dobro razlo\u017eil Raymond Aron \/\u2026\/, eden najbolj\u0161ih poznavalcev zgodnjega Marxa: ‘Posebnost marksizma je, da ga je mogo\u010de razlo\u017eiti v petih minutah, petih urah, petih letih ali v pol stoletja. Pravzaprav ga z lahkoto strnemo v poluren povzetek, kar omogo\u010di poslu\u0161anje tistim, ki o zgodovini marksizma ne vedo ni\u010d \u2013 in to ne brez dolo\u010dene ironije do tistih, ki so ga \u0161tudirali vse \u017eivljenje.’ <\/em>\/\u2026\/ Namesto da bi naredil \u0161e en kostumski film, sem se \u017eelel osredoto\u010diti na poustvarjanje vzdu\u0161ja \u2013 vro\u010di\u010dne realnosti obdobja \u2013, da bi se ob\u010dinstvo la\u017eje v\u017eivelo v Evropo \u0161tiridesetih let devetnajstega stoletja. Prikazati sem hotel te\u017eke razmere v angle\u0161kih tovarnah, skrajno bedo in umazanijo manchestrskih ulic (podobnih barakarskim naseljem), toplino pari\u0161kih interjerjev (luksuznih stanovanj, knji\u017enic \u2026) ter energijo mladine, odlo\u010dene spremeniti svet \u2013 vse to naj bi ponazorilo zgodnja leta globokih neenakosti. \/\u2026\/ Ta zgodba o Marxovi mladosti ni fikcijska v tipi\u010dnem filmskem smislu. Ostati smo hoteli karseda blizu resni\u010dni in \u017eivahni zgodbi teh epskih likov, hkrati pa se \u010dim bolj pribli\u017eati duhu \u010dasa. Prav zato smo dajali prednost neposrednim virom \/\u2026\/. Raziskovanje nam je vzelo ve\u010d kot \u0161est let. Pre\u010desali smo najpomembnej\u0161e biografije in \u0161tudije, tudi tiste najbolj kriti\u010dne. Nazadnje smo se osredoto\u010dili na pisma, ki so si jih med letoma 1843 in 1850 izmenjali glavni liki (vklju\u010dno z ob\u0161irno korespondenco med Marxom in Engelsom), ter na predavanja Raymonda Arona na Francoskem kolegiju. Rezultat je bil scenarij, zasidran v filmski umetnosti in dale\u010d stran od kakr\u0161nekoli didakti\u010dnosti. Starega bradatega mo\u017ea, ki po\u010diva na svoji dogmi, smo pustili za seboj in se raje posvetili intelektualnim in fizi\u010dnim pustolov\u0161\u010dinam neustavljivega tria (Karla in Jenny Marx ter Friedricha Engelsa) v napetem ozra\u010dju Evrope, izpostavljene cenzuri, na pragu ljudskih (in delavskih) revolucij, kakr\u0161nim svet \u0161e ni bil pri\u010da; z vrhuncem \u2013 kar se filma ti\u010de \u2013 v pisanju Komunisti\u010dnega manifesta<\/em> \/\u2026\/. Danes Marxova dolga brada ne skriva le njegovega obraza, ote\u017euje tudi mo\u017enost treznega razmisleka stran od polemik ter ovira raziskovanje misle\u010devega dejanskega znanstvenega in politi\u010dnega prispevka, njegovih izjemnih analiti\u010dnih sposobnosti, njegovih humanisti\u010dnih te\u017eenj ter upravi\u010denih pomislekov, kakr\u0161ni so na primer v zvezi z razdelitvijo bogastva, otro\u0161kim delom, spolno enakostjo itd. \u2013 to pa so teme, ki so v dana\u0161njem svetu \u0161e vedno zelo relevantne, tako v Evropi kot drugje. \/\u2026\/ \u0160e preden sta dopolnila trideset let, sta Karl Marx in Friedrich Engels nedvomno za\u010dela spreminjati svet \u2013 na bolje ali slab\u0161e. In to je tisto, o \u010demer govori film: o mladosti in revoluciji idej.\u00ab
– Raoul Peck<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Raoul Peck se je rodil leta 1953 v mestu Port-au-Prince na Haitiju, odra\u0161\u010dal v Zairu in ZDA, \u0161tudiral pa v Franciji, ZDA ter na Nem\u0161ki akademiji za film in televizijo v Berlinu. Njegov igrani prvenec L\u2019Homme sur les quais <\/strong>(1993) je bil prvi karibski film, ki je bil predvajan v tekmovalnem sporedu festivala v Cannesu. Med re\u017eiserjeva dela sodijo \u0161e: igrani filmi Lumumba <\/strong>(2000, prikazan v sekciji \u0160tirinajst dni re\u017eiserjev v Cannesu), Sometimes in April<\/strong> (2005), Moloch Tropical<\/strong> <\/em>(2009) in Meurtre \u00e0 Pacot<\/strong> (2014) ter dokumentarci Lumumba: La mort du proph\u00e8te<\/strong> (1990), Desounen<\/strong> (1994) in Assistance mortelle<\/strong> (2013). V Kinodvoru smo si nedavno lahko ogledali Peckov film Nisem tvoj zamorec<\/strong>, dokumentarni esej o borcu za pravice temnopoltih Jamesu Baldwinu. Film je prejel nominacijo za oskarja v kategoriji najbolj\u0161i dokumentarec ter glavno nagrado na ljubljanskem Festivalu dokumentarnega filma. Mladi Karl Marx <\/strong>je bil premierno prikazan na leto\u0161njem Berlinalu.<\/p>\n

Raoul Peck je med letoma 1996 in 1997 slu\u017eboval kot haitski minister za kulturo. Leta 2002 je bil \u010dlan \u017eirije Berlinskega filmskega festivala, leta 2012 pa \u010dlan \u017eirije filmskega festivala v Cannesu. Trenutno je direktor slovite pari\u0161ke filmske \u0161ole La F\u00e9mis. Leta 2001 mu je organizacija Human Rights Watch podelila nagrado za \u017eivljenjske dose\u017eke.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bb\/\u2026\/ energi\u010dna, mo\u010dno osredoto\u010dena, brezkompromisno intelektualna kostumska drama \/\u2026\/ o rojstvu komunizma sredi devetnajstega stoletja. Gledalcu resni\u010dno da ob\u010dutek, za kaj je \u0161lo pri radikalni politiki: za govorjenje. V filmu se govori, govori in \u0161e ve\u010d govori. Moralo bi biti dolgo\u010dasno, pa ni. Spektakel silno jeznih ljudi, ki govorijo o idejah, nekako postane zanimiv, celo fascinanten. \/\u2026\/ To je film, ki vztraja v prepri\u010danju, da je gledati ljudi, ki razpravljajo o teorijah in konceptih \u2013 ter ob\u010dasno jezno zavrnejo idejo o \u010disti abstrakciji \u2013 skrajno zanimivo.\u00ab
– Peter Bradshaw, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbMarx in Engels, prikazana ob svojem prvem sre\u010danju sredi dvajsetih let, sta predstavljena kot uporni\u0161ka pam\u017ea iz srednjega razreda (kar sta nedvomno tudi bila), ki pi\u0161eta pod\u017eigajo\u010de tekste, polne revolucionarnih teorij, no\u010di pa pre\u017eivljata v pijanskem razvratu in neprestanih spopadih z zakonom. V rokah kogarkoli drugega bi iz tak\u0161nega projekta utegnila nastati brezvestna travestija, a Mladega Karla Marxa<\/strong> re\u0161i dejstvo, da sta Peck in njegov soscenarist Pascal Bonitzer s Karlom Marxom o\u010ditno zelo dobro seznanjena \/\u2026\/. Peck ponudi nekaj dragocenih razkritij o biografskih okoli\u0161\u010dinah, v katerih so nastali prelomni teksti, kakr\u0161ni so Polo\u017eaj delavskega razreda v Angliji<\/em>, Beda filozofije<\/em> in predvsem Komunisti\u010dni manifest<\/em> \/\u2026\/, ter celo upodobi samo dejanje pisanja \/\u2026\/. Njegovi opisi radikalnega ozra\u010dja v Evropi \u0161tiridesetih let devetnajstega stoletja so na trenutke resni\u010dno halucinantni: kako se \u010dloveku ne bi zvrtelo v glavi ob prizoru, v katerem Marx in Jenny vkorakata na zborovanje, kjer revolucionarni teoretik Pierre Proudhon (avtor izjave ‘lastnina je kraja’) nagovarja mno\u017eico radikaliziranih francoskih delavcev \u2013 in tr\u010dita ob koga drugega kot ruskega anarhista Mihaila Bakunina.\u00ab
– Daniel Fairfax, Senses of Cinema<\/em><\/p>\n

\u00bbObdobje je seveda brezhibno poustvarjeno, a kar je \u0161e pomembnej\u0161e, Diehl in Konarske, pa tudi drugi igralci, posebno Vicky Krieps, dajejo likom, ki smo jih vajeni spoznavati zgolj v \u0161olskem kontekstu, resni\u010dno \u010dlove\u0161ko razse\u017enost. Odnosi med njimi so za film ravno tako pomembni kot zgodovinski boji, ki jih opisuje.\u00ab
– Vladan Petkovi\u0107, Cineuropa<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ sijajna igra Vicky Krieps v vlogi Jenny von Westphalen \u2013 mlade aristokratinje iz Trierja, ki se je zbli\u017eala in poro\u010dila s tem ‘prekletim socialisti\u010dnim ateisti\u010dnim \u017eidom’, kot ga \u0161aljivo imenuje v nekem vznemirljivem spalni\u010dnem prizoru \u2013 je le eden od \u0161tevilnih staromodnih u\u017eitkov, ki jih ponuja ta brezsramno staromodni film.\u00ab
– Lee Marshall, Screen Daily<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Raoul Peck (Nisem tvoj zamorec) pripoveduje zgodbo treh mladih intelektualcev, ki se odlo\u010dijo spremeniti svet: Karla Marxa, Jenny Marx in Friedricha Engelsa.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":41513,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/25449"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/41513"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=25449"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}