{"id":2538,"date":"2020-01-03T13:05:34","date_gmt":"2020-01-03T12:05:34","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/cinema-komunisto\/"},"modified":"2020-01-03T13:33:52","modified_gmt":"2020-01-03T12:33:52","slug":"cinema-komunisto","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/cinema-komunisto\/","title":{"rendered":"Cinema Komunisto"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Zgodba o filmskem studiu, kjer je nastajala zgodovina Jugoslavije. Zgodba o \u010dloveku, ki je vsak ve\u010der obsesivno gledal filme, medtem ko je podnevi vodil dr\u017eavo ter bral in popravljal scenarije bodo\u010dih filmov. Zgodba o \u010dasu, ko je Jugoslavija veljala za Hollywood vzhoda. V zakulisje zlatega obdobja jugoslovanske filmske industrije nas popeljejo dolgoletni Titov osebni kinooperater Leka Konstantinovi\u0107, njegov najljub\u0161i re\u017eiser Veljko Bulaji\u0107, zvezda partizanskega filma Bata \u017divojinovi\u0107 in drugi.<\/p>\n

Kola\u017e prizorov iz pozabljenih jugoslovanskih filmov, arhivskih posnetkov in ekskluzivnih intervjujev pripoveduje zgodbo o vzponu in padcu ‘Hollywooda vzhoda’ in o ustvarjanju mita o Jugoslaviji na filmskem platnu. Prvenec mlade srbske re\u017eiserke je nostalgi\u010dna, grenko-sladka zgodba o dr\u017eavi, ki ne obstaja ve\u010d … razen v filmu.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbV to zgodbo sem vstopila kot pripadnica nove generacije jugoslovanskih filmskih ustvarjalcev z zelo nejasnimi spomini na de\u017eelo, ki ne obstaja ve\u010d. Odrasli smo med ru\u0161evinami ne\u010desa, kar nostalgi\u010dno imenujemo ‘zlata doba’. Zamudili smo to veliko \u017eurko in pri\u0161li ravno ob \u010dasu, ko je bilo treba pla\u010dati ra\u010dune. \/…\/ Resni\u010dna motivacija za film je bil prvi obisk filmskih studiev Avala filma. Vstopila sem skozi \u0161iroka vrata in bilo je, kot bi vstopila v skrivnostni vrt. Pogledala sem za zid in nenadoma se mi je razkril svet, za katerega nisem vedela, da obstaja. Bil je brezmejen, izumrlo mesto zapu\u0161\u010denih in razpadajo\u010dih kulis, zastarele opreme, praznih filmskih scen in brezposelnih tehnikov. \/…\/ Avala film je bil na neki na\u010din kraj, kjer se je rojevala iluzija o Jugoslaviji. To je bila moja izhodi\u0161\u010dna to\u010dka za film, saj sem menila, da lahko poru\u0161eni filmski studio razkrije nekaj o razpadu scenografije de\u017eele, v kateri smo \u017eiveli. \/…\/ \u017delela sem narediti film o tem, kako je mogo\u010de s pomo\u010djo filma napisati zgodbo o neki de\u017eeli in ustvariti njeno uradno nacionalno podobo. \/…\/ Mojo osnovno idejo najbolje povzame citat Jacquesa Ranci\u00e8ra: ‘Zgodovina filma je zgodovina mo\u010di ustvarjanja zgodovine.’\u00ab
– Mila Turajli\u0107, re\u017eiserka in scenaristka<\/p>\n

portret avtorice<\/strong>
Mila Turajli\u0107 (letnik 1979) je diplomirala na oddelku za filmsko in televizijsko produkcijo na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu, magistrirala na Londonski \u0161oli za ekonomijo in politi\u010dne vede ter specializirala dokumentarni film na pari\u0161ki La F\u00e9mis. Delala je kot asistentka re\u017eije in koordinatorka produkcije in bila med ustanovitelji beograjskega festivala dokumentarnega filma 7 veli\u010dastnih. Cinema Komunisto<\/strong> je njen celove\u010derni prvenec.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bb\u010ce se de\u017eela prelevi v film, razpade, ko se film kon\u010da. Toda ironi\u010dno, Jugoslavija, izpolnitev h”woodskega sna (film, v katerem lahko \u017eivi\u0161!), je dokon\u010dno postala film prav v trenutku, ko je razpadla \u2013 ko je izginila. Danes obstaja le \u0161e v filmih. Od nje je ostal le dobri, stari, sme\u0161ni film.\u00ab
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbDelo Mile Turajli\u0107 se sicer pri\u010dne kot nekak\u0161na zgodovina Avala filma, sredi\u0161\u010da “komunisti\u010dnega Hollywooda”, nato pa se – prek domiselno zmontiranega anonimnega prepleta arhivskih posnetkov (iz filmov in razli\u010dnih reporta\u017e ter \u0161e ne videnih posnetkov s snemanj filmov) in pogovorov z razli\u010dnimi osebami – gledalcu zazdi, da se pred njim zarisuje zgodovina celotne jugoslovanske kinematografije. \/..\/\u00a0 Cinema komunisto<\/strong> je predvsem prikaz “jugoslovanske filmske idile”, kakr\u0161no so si ustvarili Tito in njemu podrejeni, ki je pred doma\u010dim in tujim ob\u010dinstvom promovirala de\u017eelo, v kateri si je proletariat vladal sam. \u010ceprav se nam avtori\u010din pogled na to “filmsko idilo” na trenutke zazdi malce nostalgi\u010den, je vendarle vseskozi tudi distanciran, s \u010dimer gledalcu omogo\u010da kriti\u010den premislek tega, kar se odvija pred njim.\u00ab
– Denis Vali\u010d, Delo<\/em><\/p>\n

\u00bbAvtorica nas navdu\u0161i s svojim raziskovalnim duhom in temeljitostjo pri obvladovanju obse\u017enega arhivskega materiala. \/…\/ Resno in zrelo se je lotila nadvse zahtevnega dela ter ustvarila vznemirljiv in energi\u010den, sladko-kisel in izjemno gledljiv dokumentarec, ki ni le fascinanten pogled v zgodbo o gradnji Federativne Republike Jugoslavije, njenem predsedniku in vrhovnem producentu Titu in razvoju jugoslovanske kinematografije, temve\u010d predstavlja tudi pomemben prispevek k zgodovini svetovnega filma.\u00ab
– Dubravka Laki\u0107, Politika<\/em><\/p>\n

\u00bbZanimivo prepletanje konstrukcije in dekonstrukcije nostalgije. \/…\/ Mila Turajli\u0107 se spretno poigrava s sliko in zvokom, v znani temi odkriva neznano, spominja na \u017ee pozabljeno, vse to pa po\u010dne z distanco, zaradi \u010desar bo film nedvomno v\u0161e\u010d mlaj\u0161i generaciji. Starej\u0161i pa tega odmika verjetno ne bodo niti opazili, saj jih bodo prizori evociranja preteklosti tako prevzeli, da bodo film uvrstili med nepozabne filmske do\u017eivljaje.\u00ab
– Nenad Polimac, Jutarnji list<\/em><\/p>\n

\u00bbJugoslovanska filmska produkcija je skupaj s samo dr\u017eavo propadla po Titovi smrti, a oboje je znova obujeno v tem dinami\u010dnem in navdu\u0161ujo\u010dem poklonu filmski industriji.\u00ab
– Cara Cusumano, Tribeca Film Festival<\/em> <\/p>\n

\u00bbElegantno sestavljen \u010dasovni stroj.\u00ab
– Eric Hynes, The Village Voice<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Kola\u017e prizorov iz pozabljenih jugoslovanskih filmov, arhivskih posnetkov in ekskluzivnih intervjujev pripoveduje zgodbo o vzponu in padcu ‘Hollywooda vzhoda’ in o ustvarjanju mita o Jugoslaviji na filmskem platnu. Prvenec mlade srbske re\u017eiserke je nostalgi\u010dna, grenko-sladka zgodba o dr\u017eavi, ki ne obstaja ve\u010d … razen v filmu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":2539,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/2538"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2539"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2538"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}