{"id":253596,"date":"2023-01-23T11:24:40","date_gmt":"2023-01-23T10:24:40","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/gospod-bachmann-in-njegov-razred\/"},"modified":"2023-01-23T11:32:09","modified_gmt":"2023-01-23T10:32:09","slug":"gospod-bachmann-in-njegov-razred","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/gospod-bachmann-in-njegov-razred\/","title":{"rendered":"Gospod Bachmann in njegov razred"},"content":{"rendered":"

zgodba
<\/strong>Gospod Bachmann \u017ee sedemnajst let pou\u010duje dvanajst- do \u0161tirinajstletnike v majhnem industrijskem mestu sredi nem\u0161kega pode\u017eelja. Mo\u017eakarjev pedago\u0161ki pristop je vse prej kot obi\u010dajen. Stoli, postavljeni v krog, kitara ter kav\u010d za dnevni po\u010ditek \u2013 to je le nekaj njegovih nenavadnih u\u010dnih pripomo\u010dkov. Petin\u0161estdesetletni nekdanji revolucionar z volneno \u010depico in v majici z napisom AC\/DC namesto v ocenjevanje in tekmovalnost verjame v spo\u0161tovanje do vsakega posameznika v razredu. Kot vedno pozoren in nepristranski poslu\u0161alec tudi mlade spodbuja, naj ohranijo odprta u\u0161esa in odprtega duha. Pomaga jim izraziti mnenje in razvijati argumente. Navdu\u0161uje jih za najrazli\u010dnej\u0161e ideje, teme in spretnosti. Ker prihajajo iz razli\u010dnih kulturnih in dru\u017ebenih okolij \u2013 \u0161tevilni so priseljenci \u2013 ter imajo zelo razli\u010dne u\u010dne sposobnosti, jim pomaga premagovati skrbi in strahove ter poskrbi, da se v u\u010dilnici vedno po\u010dutijo varne in sprejete.<\/p>\n

iz prve roke
<\/strong>\u00bbPogosto se spra\u0161ujem, kako se je zgodilo, da sem postal u\u010ditelj. Mislim, da so mi u\u010denci \u0160ole Georga B\u00fcchnerja v Stadtallendorfu nedvoumno pokazali, kak\u0161nega u\u010ditelja si \u017eelijo: tak\u0161nega, ki z njimi je jabolka, kosmi\u010de in kebab; igra nogomet, ustvarja glasbo in ri\u0161e; skupaj z njimi de\u0161ifrira in odkriva svet; nekoga, ki ga lahko vpra\u0161ajo, karkoli \u017eelijo; predvsem pa nekoga, ki jih ne razvrednoti z ocenami in iskanjem pomanjkljivosti … \u017delijo si u\u010ditelja, ki \u2013 tako kot oni \u2013 rad hodi v \u0161olo; tak\u0161nega, s katerim se lahko smejejo, pojejo in kri\u010dijo, a ki jih tudi spravi v red, ko se zapletejo v pretep ali \u017ealijo geje in hendikepirane. Pravzaprav gre za povsem normalen odnos med otroki ali mladostniki in odraslim \u010dlovekom \u2013 v smislu: vem, da zmore\u0161; tega raje ne po\u010dni; to gotovo ni prava pot, vendar ti zaupam; v\u0161e\u010d si mi.\u00ab
– Dieter Bachmann<\/p>\n

\u00bbZ Dietrom Bachmannom se poznava \u017ee desetletja. Po tistem, ko je za\u010del delati kot u\u010ditelj v Stadtallendorfu, mi je dolga leta pripovedoval o mestu ter u\u010dencih in u\u010denkah \u0160ole Georga B\u00fcchnerja. Govoril mi je, da si moram kraj nujno ogledati.
Ko se mestu, le\u017ee\u010dem globoko sredi nem\u0161kega pode\u017eelja, pribli\u017euje\u0161 z enega od okoli\u0161kih hribov, v meglici nad ravnino zagleda\u0161 silhueto kade\u010dih se tovarni\u0161kih dimnikov. Od dale\u010d je kraj videti kot en sam velik industrijski kompleks, ki ga na eni strani obdajajo stanovanjski bloki, na drugi pa stara vasica z zna\u010dilnimi lesenimi hi\u0161ami.
Med vo\u017enjo skozi mesto opazi\u0161 obcestne znake. Na njih pi\u0161e: DAG in WASAG, \u2018Informacijsko-dokumentacijski center\u2019 in \u2018Vmesno odlagali\u0161\u010de za zemljo, onesna\u017eeno s TNT\u2019. Ob cesti stojijo stare stavbe z zelenjem na ravnih strehah. Gr\u010davi borovci. Mlade breze. Grmovje. \u010ce se pozanima\u0161 o zgodovini teh krajev, izve\u0161, da je bil Allendorf do leta 1938 majhna kme\u010dka vas. Potem je nacisti\u010dni re\u017eim tu zgradil najve\u010djo tovarno za proizvodnjo razstreliva v Evropi. Ob koncu vojne je bilo v njej zaposlenih skoraj sedemnajst tiso\u010d ljudi. Prisilni delavci, vojni ujetniki, zaporniki v koncentracijskih tabori\u0161\u010dih.
Ko na glavni ulici stopi\u0161 iz avta, zazna\u0161 me\u0161anico vonjev po kovini in le\u0161nikovi kremi. Ker proizvodni obrati med vojno niso bili uni\u010deni, so v \u010dasu povojnega gospodarskega razcveta v Stadtallendorf pri\u0161le nove industrije. Livarna Fritz Winter in tovarna \u010dokolade Ferrero sta postali novo sredi\u0161\u010de mesta …
\u010ce Dietra Bachmanna obi\u0161\u010de\u0161 med odmorom, lahko poleg nem\u0161\u010dine sli\u0161i\u0161 tur\u0161\u010dino, ru\u0161\u010dino, bolgar\u0161\u010dino in italijan\u0161\u010dino. Sestava razreda odra\u017ea strukturo prebivalstva mesta. Vsi valovi priseljevanja v povojni zgodovini Nem\u010dije so pustili svoj pe\u010dat. Danes ima sedemdeset odstotkov prebivalcev tako imenovano \u2018priseljensko ozadje\u2019.
In potem gospod Bachmann za\u010dne s svojo uro. Spozna\u0161 u\u010ditelja, ki z u\u010denci in u\u010denkami ustvari oseben, \u010dustven odnos. Ki samega sebe ne vidi le kot posredovalca znanja, temve\u010d kot \u010dloveka z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi vred. Ki ne pozna tabujev in predsodkov, pri \u010demer ne gre za politi\u010dno korektnost, ampak za \u010dustveno odprtost brez kakr\u0161nihkoli prikritih zamer. Gospod Bachmann na ta na\u010din ustvarja odprto vzdu\u0161je brez strahu, v katerem se u\u010denci po\u010dutijo varne ter se lahko spro\u0161\u010deno izra\u017eajo in razvijajo. \u0160ola postane njihova dnevna soba, prostor zaupanja, kjer se lahko pogovarjajo o vsem, kar jim le\u017ei na du\u0161i. Z u\u010diteljem, ki jih v pogovoru izziva, opogumlja, kritizira in utrjuje. Spodbuja solidarnost in empatijo. In ve, da je lahko krepitev samozavesti pomembnej\u0161a od Pitagorovega izreka. Z nekom, ki se trudi, da bi otroci razvijali tudi neakademske spretnosti. \u017dongliranje. Oblikovanje kamna. Izdelovanje miz. Ples. Ustvarjanje glasbe. Pomembne dejavnosti, ki spodbujajo komunikacijo in pomagajo premostiti socialne, kulturne in jezikovne ovire.
Izhodi\u0161\u010de projekta niso bile teze o Nem\u010diji kot dr\u017eavi priseljencev ali predstavitev alternativnega modela pou\u010devanja. Hotela sem zgolj opazovati, brez vnaprej dolo\u010denih idej in brez predsodkov.
Moja ljubezen do teh otrok je vzniknila \u017ee med snemanjem, zares pa se je razcvetela \u0161ele med monta\u017eo. Ljubezen, ki se je napajala pri njihovi neposrednosti in \u010dustveni odprtosti ter porajajo\u010dem se potencialu. Ljubezen do otrok, ki zaradi svoje starosti \u0161e niso razvili tehnik pretvarjanja, zaradi okolja pa tudi ne tehnik samopredstavitve. V nekem smislu je ta ljubezen postala moje vodilo pri monta\u017ei.
U\u010denci v Bachmannovem razredu ve\u010dinoma prihajajo iz dru\u017ein industrijskih delavcev, ne glede na to, ali imajo tur\u0161ke, ruske, bolgarske ali nem\u0161ke korenine. Upravi\u010deno lahko re\u010demo, da so njihove \u017eivljenjske razmere negotove, mo\u017enosti za izobra\u017eevanje in napredovanje v dru\u017ebi pa omejene. Toda podobno kot jim u\u010ditelj Bachmann v u\u010dilnici daje prilo\u017enost, da razvijejo svoje spretnosti ter \u010dut za lepoto in dostojanstvo, sem jim v monta\u017ei tudi sama \u017eelela omogo\u010diti, da za 217 minut postanejo zvezde.\u00ab
– Maria Speth<\/p>\n

kritike
<\/strong>\u00bbNekateri filmi \/…\/ pridejo do izraza \u0161ele, ko jih gleda\u0161 skupaj z drugimi. \/…\/ Gospod Bachmann<\/strong> zahteva skupni ogled tudi zato, ker govori o skupnosti in deljenju istega prostora \u2013 v tem primeru \u0161olske u\u010dilnice \u2013, kot tak pa je idealen protistrup negativizmu lockdowna<\/em>. \u0160tudija Marie Speth o veteranskem u\u010ditelju in njegovih u\u010dencih v zgodnjih najstni\u0161kih letih traja tri ure in pol, a ni niti trenutek zapravljen. Vsakdo, ki pou\u010duje ali je to kadarkoli po\u010del, bo v tem resno zastavljenem, a tiho radostnem filmu na\u0161el nekaj zase. \/\u2026\/ Re\u017eiserkin pristop nekoliko spominja na Fredericka Wisemana \/\u2026\/, tema pa na film Nicolasa Philiberta Biti in imeti<\/strong> (\u00catre et avoir) \/\u2026\/ in dokumentarno dramo Razred<\/strong> (Entre les murs) Laurenta Canteta. Vendar gre za povsem samosvoje delo, tako zaradi specifik sveta zunaj \u0161ole kot zaradi hladne opazovalne potrpe\u017eljivosti, s katero re\u017eiserka ter [soscenarist in snemalec] Reinhold Vorschneider bele\u017eita \u017eivljenje v razredu. In tako kot Bachmann dose\u017ee, da se u\u010denci in u\u010denke po\u010dutijo spro\u0161\u010deno, je ustvarjalcem filma uspelo nevsiljivo ujeti epizode njihove ranljivosti, skupaj z nekaj pomenljivimi trenutki, na primer ko si so\u0161olca spogledljivo izmenjata zbadljivke. \/\u2026\/ Zares navdu\u0161ujo\u010da u\u010dna ura.\u00ab
– Jonathan Romney, Screen Daily<\/em><\/p>\n

\u00bbIzjemni dokumentarec o zadnjem letu nekonvencionalnega u\u010ditelja in njegovega razreda otrok iz priseljenskih dru\u017ein postane \u010dasovna kapsula raznolike in spreminjajo\u010de se Evrope. \/…\/ Gospod Bachmann daje obraz vsem tistim u\u010diteljem, ki so vsak na svoj na\u010din bachmanni, poleg tega pa poka\u017ee nekaj, kar so \u0161tevilni star\u0161i zares za\u010deli spoznavati med \u0161olanjem na domu v \u010dasu pandemije: razred je veliko ve\u010d kot u\u010dilnica. To je dnevna soba, v kateri se otroci u\u010dijo govoriti in razmi\u0161ljati o sebi, pri \u010demer gre morda celo bolj za u\u010denje, kako delovati v dru\u017ebenem kontekstu, kot za besede, ki se jih je treba nau\u010diti. Komunikacija presega jezik. Mali portreti u\u010dencev so o\u010darljivi, ljube\u010di in pogosto nadvse ganljivi; rezultat dolgega opazovanja, ki postane \u010dustveno opazovanje, pri katerem maske padejo. Gospod Bachmann<\/strong> je v vsej svoji skromnosti in ob\u010dutljivosti eden najbolj impresivnih filmov leta.\u00ab
– Dana Linssen, De Filmkrant<\/em><\/p>\n

\u00bbNaj bodo na\u0161i \u0161olski dnevi \u0161e tako dale\u010d, se vsi \u0161e dobro spomnimo imena svojega najljub\u0161ega u\u010ditelja. \/…\/ Maria Speth v ljube\u010dem in navdihujo\u010dem portretu ljube\u010dega in navdihujo\u010dega mo\u017ea ne pu\u0161\u010da veliko dvomov, da bo za velik del u\u010dencev, ki so se v zadnjih sedemnajstih letih sprehodili skozi hodnike \u0161ole Georga B\u00fcchnerja v nem\u0161kem tovarni\u0161kem mestu Stadtallendorf, to ime \u2018Herr Bachmann\u2019.\u00ab
– Jessica Kiang, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm na svoj neosladni na\u010din deluje kot uteha, navdihujo\u010de pri\u010devanje o tem, da je pravi u\u010ditelj ob pravem \u010dasu morda eno najve\u010djih \u017eivljenjskih daril.\u00ab
– Sheri Linden, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bbGospod Bachmann ho\u010de iz otrok narediti predvsem dobre ljudi \u2013 in ne dobrih Nemcev \/\u2026\/. Prav zato gre za najbolj\u0161i in najbolj moder film o Nem\u010diji, kar smo jih lahko videli v letu 2021.\u00ab
– Andreas Busche, Der Tagesspiegel\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/em><\/p>\n

\u00bbPravi \u010dude\u017e; izku\u0161nja, ki je ne smete zamuditi; film, ki vam bo povrnil vero v \u010dlove\u0161tvo.\u00ab
– Blickpunkt Film<\/em><\/p>\n

\u00bbGospod Bachmann<\/strong> spremeni u\u010dilnico v svetovni oder, u\u010dence pa v zvezde tudi njihovih lastnih \u017eivljenj. Skupaj z njimi \u010dutimo, trpimo in se smejimo.\u00ab
– Anke Leweke, Zeit Online<\/em><\/p>\n

\u00bbBolj zabaven kot marsikateri igrani film.\u00ab
– Frankfurter Rundschau<\/em><\/p>\n

\u00bbEden najbolj upanja polnih filmov leto\u0161njega leta.\u00ab
– IndieWire<\/em><\/p>\n

\u00bbBachmann \/\u2026\/ ima neverjeten ob\u010dutek za ritem in tempo\u00a0in improvizacijo \u2013 pou\u010devanje tako res deluje kot imerzivna naracija, kot zgodba, ki je no\u010de nih\u010de zamuditi, kot avantura, za katero nih\u010de no\u010de, da bi se kdaj kon\u010dala, kot afirmacija sre\u010de, samozavesti, raznolikosti, druga\u010dnosti in prihodnosti, kot naglo brisanje cinizma, fobij in strahov, kot emfati\u010dni portal v \u017eivljenje, ne pa kot ocenjevanje ali podcenjevanje. Ne, Bachmann no\u010de biti veriga, \u0161e manj dreser \u2013 biti ho\u010de smiseln. Na nekonvencionalen, nepokroviteljski, udoben, neasimilacijski, transformativen na\u010din. Kot Pitagorov izrek. Kot Robin Williams v Dru\u0161tvu mrtvih pesnikov<\/strong>. Ali Richard Dreyfuss v Hollandovem opusu<\/strong>. Ali Fran\u00e7ois B\u00e9gaudeau v Razredu<\/strong>. Ali pa Albert Finney v Browningovi verziji<\/strong>. Poskrbeti mora, da bodo vsi ti u\u010denci \u2013 otroci te\u017ea\u0161kih delavcev \u2013 \u0161li naprej. Na koncu jih mora oceniti, a doda: \u2018Te ocene \u2013 to niste vi. Povsem druga\u010dni ljudje ste.\u2019 Sam se po\u010dasi umika, toda vsem, tako njegovim kolegom kot nam, je jasno, da ga ne more nih\u010de nadomestiti. ZELO ZA\u00ab
<\/em>– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00a0\u00bb\/\u2026\/ tri ure in pol, pre\u017eivete v razredu gospoda Bachmanna, ogrejejo srce in minejo, kot bi mignil.\u00ab
<\/em>– Dnevnik<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Intimen dokumentarec o mo\u010dni vezi med nekonvencionalnim osnovno\u0161olskim u\u010diteljem in njegovimi najstni\u0161kimi u\u010denci. Zabaven, ganljiv in navdihujo\u010d poklon umetnosti pou\u010devanja in u\u010denja. Dobitnik srebrnega medveda in nagrade ob\u010dinstva na Berlinalu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":253599,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/253596"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/253599"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=253596"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}