{"id":253591,"date":"2026-05-07T08:38:18","date_gmt":"2026-05-07T06:38:18","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/france\/"},"modified":"2026-05-07T08:48:57","modified_gmt":"2026-05-07T06:48:57","slug":"france","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/france\/","title":{"rendered":"France"},"content":{"rendered":"

zgodba
<\/strong>France de Meurs je na videz neuni\u010dljiva televizijska novinarka, katere kariera, zasebno \u017eivljenje in psiholo\u0161ka stabilnost se zamajejo, potem ko na prometni pari\u0161ki ulici neprevidno zapelje v mladega dostavljavca na mopedu.<\/p>\n

iz prve roke
<\/strong>\u00bbV France<\/strong> se bolj kot kadarkoli prej posve\u010dam sodobnosti v urbanem okolju in kulturi dana\u0161nje bur\u017eoazije. Ve\u010dina mojih filmov se dogaja na pode\u017eelju, saj me zanima \u010dlove\u0161ka narava. Tokrat pa govorim o ne\u010dem veliko bolj cerebralnem \u2013 o medijih, eliti. Moti me, kako si intelektualna elita nadeva masko po\u0161tenja in moralnosti, \u010deprav je odgovorna za najslab\u0161e stvari v na\u0161i dru\u017ebi \u2013 predvsem za odtujenost ljudi, ki jo lahko deloma pripi\u0161emo tudi mno\u017ei\u010dnim medijem. \/\u2026\/ Medijska industrija je mno\u017ei\u010dna industrija, ki neskon\u010dne in prikrite mo\u017enosti fikcije izkori\u0161\u010da za svoje cilje: medijska resni\u010dnost v novicah ni ve\u010d tako zelo resni\u010dna \u2013 \u010deprav se izdaja za tak\u0161no \u2013, saj je oblikovana tako, da resni\u010dnost vzame zgolj kot izhodi\u0161\u010de za nekak\u0161no \u2018polresni\u010dnost\u2019, ki postane nova realnost sveta. Mo\u010d medijev je podvr\u017eena slabostim vsake mo\u010di, ali z drugimi besedami, podle\u017ee vsem \u2018transfiguracijam\u2019 resni\u010dnosti. Na\u010din, kako novinarji pri tem sodelujejo, je tragi\u010den in hkrati herojski, saj gre za \u010dlove\u0161ki del znotraj ideolo\u0161kega in trgovskega industrijskega sistema. Iskrenost novinarjev je pogosto bole\u010de gledati, saj so tako temeljito prevzeli obliko svoje funkcije, da \u0161e vedno verjamejo, da so svobodni \u2013 kljub temu da so v etru prav zaradi prilagajanja sistemu, ki jih zaposluje. \/\u2026\/. Ves ta medijski teater, pa tudi zvezdni\u0161ki sistem, ki ga ustvarja s svojo televizijsko \u2018kinematografi\u010dnostjo\u2019 in \u2018filmogeni\u010dnostjo\u2019, veliko pove o sedanjosti, o vzporednem svetu realnosti ter o vsakem izmed nas, ki v njem sodelujemo. Kako \u010dudovita tema za film! \u010cudovita, ker se tu \u2013 tako kot v filmski umetnosti \u2013 imaginarno razliva v resni\u010dnost, \u0161e posebej pa zato, ker se ljudje tej ideji \u0161e vedno upirajo! France de Meurs utele\u0161a novinarsko zvezdo medijskega sistema, pravo filmsko junakinjo, tragi\u010dno vest, vso razsvetljeno, povsem \u010dlove\u0161ko. \/\u2026\/ France predstavlja vsakogar izmed nas. Utele\u0161a na\u0161 skrajni narcisizem, na\u0161o skrajno podlost, a tudi sposobnost, da se spremenimo. Besede, ki jih pove na koncu, so skoraj kot citat Charlesa P\u00e9guya: da namre\u010d sre\u010da ni nekaj, kar se bo zgodilo jutri, ampak nekaj, kar se dogaja zdaj. Milost je treba iskati v tem trenutku. France ne verjame ve\u010d v politi\u010dne utopije, \u0161e manj v religijo. Mislim, da je njen lik zelo sodoben. \/…\/ Z vsakim projektom se sku\u0161am ponovno iznajti, hkrati pa se mi zdi, da vedno znova snemam isti film. Prav zato sku\u0161am vsaki\u010d namenoma posneti druga\u010den film: ker vem, da bo isti.\u00ab
– Bruno Dumont<\/p>\n

portret avtorja
<\/strong>Bruno Dumont (rojen leta 1958 v francoskem mestu Bailleul) je od leta 1986 posnel \u0161tevilne televizijske oglase, kratke in celove\u010derne filme. Velik kriti\u0161ki odziv mu je prinesel \u017ee celove\u010derni prvenec\u00a0Jezusovo \u017eivljenje<\/strong>\u00a0(La vie de J\u00e9sus, 1997), premierno prikazan v sekciji \u0160tirinajst dni re\u017eiserjev v Cannesu, kjer je prejel presti\u017eno nagrado zlata kamera. Avtor zahtevnih, silovitih in edinstvenih filmskih del se je v Cannes vrnil \u017ee leta 1999 s filmom\u00a0\u010clove\u010dnost<\/strong>\u00a0(L\u2019humanit\u00e9), ki je prejel veliko nagrado \u017eirije ter nagradi za najbolj\u0161ega igralca in igralko. Leta 2003 je zapustil francoski sever in v kalifornijski pu\u0161\u010davi posnel film ceste\u00a0Twentynine Palms<\/strong>, ki se je uvrstil v uradno selekcijo festivala v Benetkah. Leta 2006 je v Cannesu znova prejel veliko nagrado \u017eirije za film\u00a0Flandrija<\/strong>\u00a0(Flandres), brutalno upodobitev vojnega pusto\u0161enja, ki smo si jo lahko ogledali tudi na Liffu. Za film\u00a0Hadewijch<\/strong>, hipnoti\u010dno \u0161tudijo o mo\u017enostih in posledicah, ki jih prina\u0161a absolutna ljubezen do boga, je leta 2009 na festivalu v Torontu prejel nagrado filmskih kritikov FIPRESCI, leta 2011 pa smo ga zavrteli tudi v Kinodvoru v okviru sklopa Randevu s francoskim filmom. Leta 2011 je Dumont v sekciji Posebni pogled festivala v Cannesu predstavil film\u00a0Hors Satan<\/strong>, leta 2013 pa je bilo v tekmovalni program berlinskega festivala uvr\u0161\u010deno njegovo biografsko delo\u00a0Camille Claudel 1915<\/strong>. V letu 2014 je Dumont, ki se je pred tem uveljavil predvsem kot re\u017eiser resnih, mra\u010dnih filmov o surovih plateh \u010dlove\u0161ke narave, presenetil z od\u0161tekano \u0161tiridelno komi\u010dno televizijsko miniserijo\u00a0Mali Quinquin<\/strong>\u00a0(P\u2019tit Quinquin), v kateri skozi o\u010di malega navihanca Quinquina opazujemo nenavadno policijsko preiskavo bizarnih umorov na francoskem pode\u017eelju. Serija je bila \u0161e pred televizijskim predvajanjem premierno prikazana na festivalu v Cannesu, videli pa smo jo lahko tudi na Liffu. \u0160tiri leta kasneje je re\u017eiser posnel nadaljevanje z naslovom Coincoin in ekstraljudje<\/strong> (Coincoin et les z’inhumains, 2018), ki smo ga v okviru Otoka v Ljubljani predvajali tudi v Kinodvoru. Na na\u0161em rednem sporedu smo si nazadnje lahko ogledali Mirni zaliv <\/strong>(Ma Loute, 2016),\u00a0burleskno krimikomedijo z Juliette Binoche in Fabricem Luchinijem, premierno prikazano v uradnem programu festivala v Cannesu. Leta 2017 se je Dumont z muzikalom Jeannette, l\u2019enfance de Jeanne d\u2019Arc <\/strong>uvrstil v cansko sekcijo \u0160tirinajst dni re\u017eiserjev, dve leti kasneje pa mu je nadaljevanje Jeanne <\/strong>na istem festivalu prineslo posebno omembo \u017eirije v sklopu Posebni pogled.<\/p>\n

kritike
<\/strong>\u00bbFrance<\/strong> je zgodba o mo\u017eni razpoki v stari vladavini spektakla ter o melanholi\u010dnem gnusu \u017eenske, ki skozi to razpoko razmi\u0161lja o lastni praznini. Slika enkrat za spremembo vidi samo sebe \u2013 in vidi se, kako jo\u010de.\u00ab
– Yal Sadat, Cahiers du Cin\u00e9ma<\/em><\/p>\n

\u00bbTa psiholo\u0161ka \u0161tudija fiktivne priljubljene voditeljice informativnih oddaj se morda za\u010dne konvencionalno, vendar se kvazi napad na medije in njihove pohlepne odjemalce s pomo\u010djo re\u017eiserjevih dolgih premorov in krutih preobratov hitro in zanesljivo obrne v oster komentar tako monotonije kot \u010dustvenega tveganja, povezanih z \u017eivljenjem na o\u010deh javnosti.\u00ab
– John Waters, Najbolj\u0161i filmi leta 2021, Artforum<\/em><\/p>\n

\u00bbFrance<\/strong> ni toliko satiri\u010dna kritika sodobnih medijev kot raziskovanje dana\u0161njega stanja, ki ga krojijo manipulativne digitalne tehnologije; mehanizmi spektakla, ne tako zelo druga\u010dni od filma samega. Kaj torej pomeni biti zvezda tak\u0161ne predstave, se spra\u0161uje Dumont. Kako v tako o\u010ditni fikciji posredovati resni\u010dno izku\u0161njo in pristna \u010dustva? Ko se France na vrhuncu slave zaleti v dostavljavca na mopedu po imenu Baptiste, potone v niz \u010dustveno napetih osebnih preizku\u0161enj, prikazanih na skrajno absurden na\u010din. Vendar njene solze ostajajo, ne kot cini\u010dni izraz nepristnih \u010dustev, temve\u010d kot izrazito filmski znaki strastne notranjosti; notranjosti, ki vztraja kljub trikom sodobnega sveta, njegovi neskon\u010dni premetenosti.\u00ab
– Beatrice Loayza, Notebook<\/em><\/p>\n

\u00bbBruno Dumont, ki se spu\u0161\u010da z gore s svojimi razgla\u0161enimi desetimi zapovedmi, ne prizana\u0161a gledalcu (\u2018najslab\u0161e je najbolj\u0161e\u2019<\/em>), obsojajo\u010d vsesplo\u0161no mistifikacijo, pri \u010demer je novinarstvo zgolj (samo)manipulirani glasnik v panorami z apokalipti\u010dnim pridihom. Medtem ko na povr\u0161ju iz\u017eareva nekak\u0161no luksuzno lepoto, film (hkrati fikcija in esej) subtilno posreduje metafizi\u010dno sporo\u010dilo o krivdi in odpu\u0161\u010danju. Misel se je v Dumontovi filmografiji pojavila \u017ee ve\u010dkrat, vendar je njena globlja poanta tokrat zelo dobro skrita pod precej nihilisti\u010dnim povr\u0161jem, ki nam nastavlja \u0161e posebej trpko ogledalo. A kot na koncu poudari France de Meurs, zdaj osvobojena svoje preteklosti: \u2018Moje delo je moje delo. Sprejemam ga. Obstaja samo \u0161e sedanjost.\u2019<\/em>\u00ab
– Fabien Lemercier, Cineuropa<\/em><\/p>\n

\u00bbTudi ko se ukvarja z vizualnim \u017eargonom medijev, se Dumont \u0161e naprej osredoto\u010da na tisto, kar ga je vedno najbolj zanimalo: na vidike dogodka, ki presegajo njegove situacijske ali zgodovinske vzroke \u2013 tisto, kar je Deleuze v delu Charlesa P\u00e9guya (ki ga je Dumont zdaj priredil \u017ee dvakrat) imenoval \u2018misterij sedanjosti\u2019<\/em> ali kar je sam P\u00e9guy opisal kot \u2018notranje\u2019<\/em>. \/…\/ \u2018Obstaja samo \u0161e sedanjost. Tukaj in zdaj,\u2019<\/em> re\u010de France proti koncu filma v tako presenetljivem in neizogibnem ponovnem zdru\u017eenju, kakr\u0161no je bilo tisto na zaklju\u010dku \u017deparja<\/strong> (Pickpocket, 1959); \u2018Pozabite na vsa pri\u010dakovanja.\u2019<\/em> In ko se Dumont \u0161e zadnji\u010d pribli\u017ea obrazu L\u00e9e Seydoux, nas spomni, da je navzo\u010dnost milost.\u00ab
– Lawrence Garcia, Cinemascope<\/em>\u00a0<\/p>\n

\u00bbDumontovi filmi se tako kot filmi Piera Paola Pasolinija ukvarjajo z obliko duhovnosti, ki ni religiozna, a je kodificirana v kr\u0161\u010danski ikonografiji. Prav ta lastnost njegovim likom dopu\u0161\u010da mo\u017enost odre\u0161enja, tudi ko zagre\u0161ijo najbolj okrutne zlo\u010dine. Francoska dru\u017eba, ki jo re\u017eiser prikazuje, empatijo producira za privabljanje gledalcev, grehi (tj. javni \u0161kandali) so odpu\u0161\u010deni v \u0161tiriindvajsetih urah novi\u010darskega cikla, vrednotam pa je bil odvzet pomen. \/…\/ Film se spra\u0161uje, kaj bi pomenilo do\u017eivljati duhovno krizo v svetu brez duhovnosti.\u00ab
– Giovanni Marchini Camia, Sight & Sound<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

France je zgodba o zvezdni\u0161ki novinarki 24-urnega informativnega kanala ter o svetu, ki ga je vrgla s te\u010dajev \u00bbvzporedna resni\u010dnost\u00ab medijev in dru\u017eabnih omre\u017eij. Film z L\u00e9o Seydoux v naslovni vlogi je posnel vedno nepredvidljivi Bruno Dumont (Jezusovo \u017eivljenje,\u00a0Flandrija, Mali Quinquin).<\/p>\n","protected":false},"featured_media":262256,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/253591"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/262256"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=253591"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}