{"id":253589,"date":"2023-01-23T21:08:46","date_gmt":"2023-01-23T20:08:46","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/nemirni\/"},"modified":"2023-01-23T21:17:09","modified_gmt":"2023-01-23T20:17:09","slug":"nemirni","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/nemirni\/","title":{"rendered":"Nemirni"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<br \/><\/strong>Damien in Le\u00efla se globoko ljubita. S sinom Aminom \u017eivita v \u010dudoviti hi\u0161i na pode\u017eelju, kjer on slika, ona pa restavrira staro pohi\u0161tvo. Toda nih\u010de ne ve, kdaj se bodo Damienovi navdu\u0161enje, igrivost in ustvarjalnost sprevrgli v mani\u010dno epizodo, ki ji bodo sledili depresija in obiski bolni\u0161nice \u2026<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<br \/><\/strong>\u00bbScenarij so navdihnile moje izku\u0161nje z bipolarnim o\u010detom. \/\u2026\/ [Vendar] bipolarnost ni tema tega filma. Imeli smo \u017ee ve\u010d projekcij in veliko ljudi mi je pri\u0161lo povedat, da so v filmu videli sami sebe \u2013 neka \u017eenska na primer zato, ker je bil njen mo\u017e alkoholik, nekdo drug zaradi \u017eene, ki je imela raka. Sam nisem bipolaren, vendar sem imel kot odrasel \u010dlovek ve\u010dkrat ob\u010dutek, da mi je spodletelo; da sem jaz tisti, ki je kriv; da izgubljam nadzor. Kaj stori\u0161 v takem primeru? Se za\u010dne\u0161 sramovati, se ustra\u0161i\u0161, zbe\u017ei\u0161 in vse uni\u010di\u0161? Ali pa poskusi\u0161 prevzeti odgovornost in postati del re\u0161itve, tako da odlo\u010ditev prepusti\u0161 drugemu, in to brez iskanja krivca? Mislim, da je \u017ee vsakdo izkusil kaj podobnega. Takoj ko se spustimo v romanti\u010dno razmerje, smo lahko skoraj prepri\u010dani, da bo pri\u0161lo do te\u017eav, saj druga oseba nikoli ne bo ustrezala na\u0161im pri\u010dakovanjem. Najbolj trdna razmerja so po mojem mnenju prav tista, v katerih so pari pre\u017eiveli tak\u0161en trenutek. Takrat se poka\u017ee prava ljubezen. Posku\u0161al sem ujeti tisti hip, ko spoznamo, da druga oseba nikoli ne bo tak\u0161na, kot smo pri\u010dakovali. Kaj storimo takrat? Se razidemo ali nadaljujemo?\u00ab<br \/>&#8211; Joachim Lafosse<\/p>\n<p><strong>portret avtorja<br \/><\/strong>Joachim Lafosse se je rodil leta 1975 v Bruslju in diplomiral na in\u0161titutu IAD v Louvain-la-Neuvu. \u0160tevilne nagrade si je prislu\u017eil \u017ee s prvim celove\u010dernim filmom,\u00a0<strong>Folie priv\u00e9e<\/strong>\u00a0(2004). Leto 2006 je bilo za mladega re\u017eiserja prelomno: njegov delno avtobiografski\u00a0<strong>\u00c7a rend heureux<\/strong>\u00a0je bil prikazan v tekmovalnem sporedu festivala v Locarnu in prejel veliko nagrado na festivalu Premiers Plans v Angersu, tretji celove\u010derec\u00a0<strong>Nue propri\u00e9t\u00e9<\/strong>\u00a0pa se je uvrstil v tekmovalni program Bene\u0161kega filmskega festivala, kjer je osvojil nagrado SIGNIS. Leta 2008 je bil v sekciji \u0160tirinajst dni re\u017eiserjev v Cannesu premierno prikazan Lafossov \u010detrti celove\u010derec\u00a0<strong>\u00c9l\u00e8ve libre<\/strong>. Na festival se je re\u017eiser vrnil leta 2012, ko je v sklopu Posebni pogled predstavil <strong>Najine otroke<\/strong>\u00a0(\u00c0 perdre la raison), vpogled v psiholo\u0161ko dinamiko pred tragedijo detomora. Film je bil ve\u010dkrat nagrajen, predvajali pa smo ga tudi na rednem programu Kinodvora. Leta 2015 so sledili <strong>Beli vitezi<\/strong>\u00a0(Les chevaliers blancs), uprizoritev odmevne afere iz leta 2007, ko so pripadniki francoske dobrodelne organizacije sku\u0161ali pretihotapiti ve\u010dje \u0161tevilo otrok iz \u010cada v Francijo. Film je Lafossu med drugim prinesel nagrado za najbolj\u0161o re\u017eijo v San Sebasti\u00e1nu. Re\u017eiserjev naslednji celove\u010derec\u00a0<strong>Ko ljubezni ni ve\u010d<\/strong>\u00a0(L\u2019\u00c9conomie du couple, 2016), dru\u017einska drama o odtujenem paru, ki si ne more privo\u0161\u010diti lo\u010ditve, je bil premierno prikazan v canskem sklopu \u0160tirinajst dni re\u017eiserjev, ogledali pa smo si ga lahko tudi na na\u0161em rednem sporedu. Lafossov osmi celove\u010derec<strong> Naprej<\/strong>\u00a0(Continuer, 2018), portret zapletenega odnosa med materjo in sinom (Virginie Efira in Kacey Mottet-Klein), je bil leta 2018 premiero predvajan v sekciji Dnevi avtorjev Bene\u0161kega filmskega festivala. Z <strong>Nemirnimi<\/strong> se je re\u017eiser lani prvi\u010d uvrstil v glavni program festivala v Cannesu.<\/p>\n<p><strong>kritike<br \/><\/strong>\u00bbLepota filma, njegova mo\u010d in trajna vrednost so v tem, da psihozo (ki bi ravno tako lahko bila odvisnost ali nasilje v dru\u017eini) obravnava kot trnovo pot, polno la\u017enih upov in resni\u010dnih razo\u010daranj, po kateri hodijo vsi vpleteni. Film tako prese\u017ee svojo temo in razkriva, kako bolezen prizadene vso dru\u017eino. To opazovati je hkrati mu\u010dno in prevzemajo\u010de. In zelo ganljivo.\u00ab<br \/>&#8211; Isabelle Danel, <em>Bande \u00e0 part<\/em><\/p>\n<p>\u00bbKot je re\u017eiser razodel v Cannesu, imajo <strong>Nemirni<\/strong> mo\u010dno avtobiografsko noto: ko je bil otrok, so njegovega o\u010deta hospitalizirali zaradi bipolarnosti. Danes je o\u010de ozdravljen in litija ne jemlje \u017ee skoraj petindvajset let. In da nekomu uspe tako osebno temo pretvoriti v delo, ki ni le odprto za druge, pa\u010d pa tudi izjemno univerzalno, ni majhen dose\u017eek. Lafossov deveti celove\u010derec je njegov najbolj\u0161i.\u00ab<br \/>&#8211; Thierry Ch\u00e8ze, <em>Premi\u00e8re<\/em><\/p>\n<p>\u00bbLafosse uravnava napetost kot izku\u0161en anestezist, ki natan\u010dno ve, kak\u0161en odmerek mora uporabiti. Gledalca ves \u010das dr\u017ei na robu sede\u017ea, vendar se nikoli ne zate\u010de k poceni trikom ali neprepri\u010dljivim preobratom. Film je naporen in pretresljiv, ker vse deluje tako resni\u010dno.\u00ab<br \/>&#8211; Jordan Mintzer, <em>The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n<p>\u00bbPoleg neizbe\u017eno bole\u010dega raziskovanja posledic bipolarne motnje za par in njunega otroka Lafossa zanima lik umetnika, zmo\u017enega ustvarjati le pod pritiskom, v konfliktu. Avtor v lik neizogibno projicira del sebe, da bi razmi\u0161ljal o odnosu do ustvarjanja. V dialogu med Damienom in Aminom o\u010de sinu prebere njegov horoskop, ki mu svetuje, naj se ne boji posmeha, naj se ne sramuje. Strah pred posmehom namre\u010d du\u0161i ustvarjalnost. To mantro bi lahko posvojil tudi bruseljski re\u017eiser, ki se nikoli ni bal ali sramoval pustiti, da njegova najtemnej\u0161a \u010dustva in osebne travme eksplodirajo na platnu. \/&#8230;\/ Mogo\u010dna drama prevzame obliko psiholo\u0161kega trilerja redke intenzivnosti in v gledalcu vzbuja ob\u010dutek nenehne napetosti \u2013 zahvaljujo\u010d talentu igralcev, pa tudi re\u017eiji Joachima Lafossa, ki je trezna, nevsiljiva in ujame \u017eivljenje.\u00ab<br \/>&#8211; Hubert Heyrendt, <em>La Libre<\/em><\/p>\n<p>\u00bbTe\u017eko se je ne zaljubiti v to dru\u017eino, polno ljubezni in nemira. \/&#8230;\/ Joachimu Lafossu uspe svojo intimno zgodbo, ki jo pripoveduje \u017ee trideset let, obrniti v nekaj univerzalnega. \/&#8230;\/ Igralski nastopi so neverjetno pretanjeni in naravni.\u00ab<br \/>&#8211; <em>Le Soir<\/em><\/p>\n<p>\u00bbSrce parajo\u010d portret dru\u017eine \/&#8230;\/, ki se spopada z o\u010detovo bipolarno motnjo, sloni na osupljivem delu dveh glavnih igralcev. \/&#8230;\/ Damien Bonnard in Le\u00efla Bekhti sta poskrbela za dva najbolj\u0161a igralska nastopa festivala v Cannesu.\u00ab<br \/>&#8211; Peter Debruge, <em>Variety<\/em><\/p>\n<p>\u00bbLafosse se je \u017ee ve\u010dkrat izkazal kot mojster v raziskovanju te\u017eavnih dru\u017einskih dinamik \/&#8230;\/. Njegov najnovej\u0161i film je postavljen \/\u2026\/ v \u010das pandemije leta 2020, kar prinese dodatno raven tesnobe in izolacije. Tema je izpeljana subtilno in se razkrije \u0161ele postopoma, vendar daje misliti, ko se spomni\u0161 na \u0161tevilne dru\u017eine, katerih \u010dlani so obti\u010dali drug ob drugem v te\u017ekih razmerah <em>lockdowna<\/em>. Preostali svet se takrat zdi dale\u010d stran in tisti, ki ga je ustvaril Lafosse, deluje bole\u010de resni\u010dno.\u00ab\u00a0<br \/>&#8211; Dave Calhoun, <em>Time Out<\/em><\/p>\n<p>\u00bbJoachim Lafosse je mojster filmov o razkroju [vsakdanjega \u017eivljenja]. \u017de v prvih minutah pri\u010dujo\u010dega celove\u010derca vzpostavi napetost, ki zgodbe ne zapusti vse do konca. \/&#8230;\/ Re\u017eiser se ne vda romanti\u010dni \u017eelji po opisovanju norosti, kjer bi \u2013 kot filmi radi po\u010dnejo \u2013 izgubo razuma pospremil s poveli\u010devanjem in viktimizacijo prizadetih.\u00ab<br \/>&#8211; Laurent Cambon, <em>aVoir-aLire.com<\/em><\/p>\n<p>\u00bb\u010ce Damiena ni mogo\u010de ozdraviti \u2013 se lahko vseeno spremeni? Ali ljubezen lahko premaga bolezen? Je umetnost norost? Je mogo\u010de ljubiti umetnika \u2013 ali bolje: se z njim poro\u010diti? Eden najve\u010djih uspehov filma <strong>Nemirni<\/strong> je, da postavlja teoreti\u010dna in univerzalna vpra\u0161anja na na\u010din, ki ga prepri\u010dljivo utele\u0161ata Le\u00efla (Bekhti) in Damien (Bonnard), osupljivo precizna in iskrena interpreta te intimne partiture.\u00ab<br \/>&#8211; <em>Cinevox<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Joachim Lafosse (Najini otroci) v svojem zna\u010dilno intimnem, psiholo\u0161ko kompleksnem in \u010dustveno intenzivnem slogu raziskuje meje romanti\u010dnih in dru\u017einskih vezi.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":253590,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/253589"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/253590"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=253589"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}