{"id":25152,"date":"2022-02-04T13:03:40","date_gmt":"2022-02-04T12:03:40","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/?movie=sicilijanski-duhovi"},"modified":"2022-02-04T13:17:11","modified_gmt":"2022-02-04T12:17:11","slug":"sicilijanski-duhovi","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/sicilijanski-duhovi\/","title":{"rendered":"Sicilijanski duhovi"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<\/strong><br \/>V majhni sicilijanski vasi ob robu gozda izgine trinajstletni Giuseppe, sin mafijskega skesanca. So\u0161olka Luna, ki je v fanta zaljubljena, se no\u010de sprijazniti z njegovim izginotjem. Upre se zakonu molka in vzdu\u0161ju strahu, ki jo obdaja. Da bi na\u0161la prijatelja, se spusti v mra\u010den svet, do katerega vodi skrivnostno jezero \u2026<\/p>\n<p>Film, posnet po resni\u010dnih dogodkih, je zgodba o neuni\u010dljivi mo\u010di ljubezni, v kateri fantasti\u010dni svet pravljic tr\u010di ob kruto realnost mafijskih ugrabitev.<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\u00bbFilm je navdihnila resni\u010dna zgodba. 23. novembra leta 1993 so Giuseppeja Di Mattea, sina mafijskega ovaduha Santina Di Mattea, ugrabili mafijci. Prepri\u010dani so bili, da bo Santino nehal sodelovati s policijo. A Santino ni utihnil. Giuseppe je 779 dni ostal v rokah mafije. 11. januarja 1996 so ga zadavili in njegovo truplo raztopili v kislini. \/\u2026\/ Giuseppe je duh, ujet v zgodbo, brez mo\u017enosti odre\u0161itve. Duh, ujet v najtemnej\u0161e koti\u010dke na\u0161e zavesti. Duh, ki ga je treba osvoboditi. Zamisel za film sva dobila v zgodbi <em>Un Cavaliere Bianco <\/em>Marca Mancassole. V njej se umirajo\u010di Giuseppe v domi\u0161ljiji svoje so\u0161olke spremeni v viteza, nadnaravno prikazen, ki jo varuje. \/\u2026\/ Hotela sva povedati zgodbo o tisti neraziskani Siciliji, Siciliji sanj. Zgodbo, v kateri pravlji\u010dni svet bratov Grimm, poln gozdov in po\u0161asti, tr\u010di ob resni\u010dnost na\u0161e de\u017eele. \/\u2026\/ Kot je rekel Leonardo Sciascia: &#8216;Sicilija je fantasti\u010dni svet, v katerega ne more\u0161 vstopiti brez domi\u0161ljije&#8217;. \/\u2026\/ V <strong>Sicilijanskih duhovih<\/strong> se grozljivka iz resni\u010dnega \u017eivljenja spremeni v fantasti\u010dno ljubezensko zgodbo. \/\u2026\/ Morda pa je ljubezen tisti \u010dude\u017e, ki lahko premaga smrt in re\u0161i \u010dlove\u0161tvo.\u00ab<br \/>&#8211; Fabio Grassadonia in Antonio Piazza<\/p>\n<p><strong>portret avtorjev<\/strong><br \/>Fabio Grassadonia in Antonio Piazza sta italijanska scenarista in re\u017eiserja. Za celove\u010derni prvenec <strong>Salvo<\/strong>, tema\u010dno zgodbo o mafijskem morilcu, sta leta 2013 prejela glavno nagrado v sekciji Teden kritike festivala v Cannesu.<\/p>\n<p><strong>kritike<\/strong><br \/>\u00bbRe\u017eiserja \/\u2026\/ pravlji\u010dne in mitolo\u0161ke trope \u010dudovito spojita s kruto resni\u010dnostjo mafijskih ugrabitev. \/\u2026\/ <strong>Sicilijanske duhove<\/strong> bodo nedvomno primerjali z drugimi filmi, ki se poslu\u017eujejo tropov bratov Grimm, predvsem s <strong>Favnovim labirintom<\/strong> [Guillerma Del Tora], ki pravlji\u010dne elemente preplete s \u0161panskim fa\u0161izmom. A Grassadonia in Piazza se izogneta mitskim bitjem in \u010darobnim krajem, ki obstajajo le v na\u0161i domi\u0161ljiji; njuna evokacija otro\u0161kih pravljic namre\u010d bolj temelji na resni\u010dnem pode\u017eelju. Zahvaljujo\u010d Bigazzijevi mojstrski uporabi spodnjih rakurzov in rahlo popa\u010denih posnetkov \u2013 lepo moduliranih in nikoli neutemeljenih \u2013 nam film zgodbo ne le pripoveduje, ampak nas z njo povsem za\u010dara.\u00ab<br \/>&#8211; Jay Weissberg, <em>Variety<\/em><\/p>\n<p>\u00bbOpojna me\u0161anica najstni\u0161ke romance, gotske fantazije in mafijskega trilerja \/\u2026\/. <strong>Sicilijanski duhovi<\/strong> \/\u2026\/ so ne\u017ena in ganljiva ljubezenska zgodba. Tako kot <strong>Salvo<\/strong> razkrivajo, da lahko mafijo resni\u010dno premaga le mo\u010d ljubezni.\u00ab<br \/>&#8211; Allan Hunter, <em>Screen Daily<\/em><\/p>\n<p>\u00bbNovi film re\u017eiserjev <strong>Salva<\/strong> \/\u2026\/ je \u2013 kot gre sklepati \u017ee iz naslova \u2013 zgodba o duhovih in ne film o mafiji. Govori predvsem o tem, kaj lahko po\u0161astna brutalnost mafije spro\u017ei v domi\u0161ljiji najstnika. Gre za skrajno grozo, ume\u0161\u010deno v zgodbo, ki je tako srhljiva, mra\u010dna in klavstrofobi\u010dna kot najstra\u0161nej\u0161e pravljice, naseljujejo pa jo po\u0161asti, \u010drni psi, blatna jezera in gozdovi, polni pasti. <em>Koncept<\/em> <em>najbolje povzame <\/em>freudovski izraz <em>Das Unheimliche<\/em><em>: <\/em><em>nekaj tujega, neznanega in vznemirjujo\u010dega. In <strong>Sicilijanski duhovi<\/strong> prav zares vsebujejo vse prvine grozljivke; zgodbe, ki bi jo dunajski otro\u0161ki psiholog <\/em>Bruno Bettelheim uporabil kot referen\u010dno to\u010dko za notranje \u017eivljenje otroka; tak\u0161ne, ki nagovarja njegovo notranje du\u0161evno \u017eivljenje, usmerja njegov razvoj in odnose z odraslimi ter laj\u0161a nezavedne pritiske. \/\u2026\/ <strong>Sicilijanski duhovi<\/strong> so zahvaljujo\u010d prefinjeni in vizionarski re\u017eiji \u2013 ki se poklanja Timu Burtonu, Davidu Lynchu in Petru Weiru \u2013 ter iz\u010di\u0161\u010deni fotografiji Luce Bigazzija o\u010darljiv in osupljiv film z izvirnim vizualnim pristopom k temi mafije ter zrelim filmskim jezikom; film, ki pravljico \u2013 v njenem najglobljem in najbolj arhai\u010dnem pomenu fantasti\u010dne pripovedi \u2013 izvrstno uravnote\u017ei z resni\u010dnostjo zgodovinskih dogodkov.\u00ab<br \/>&#8211; Camillo De Marco, <em>Cineuropa<\/em><\/p>\n<p>\u00bbDirektor fotografije \/\u2026\/ mojstrsko pri\u010dara dvojnost narave kot sovra\u017enega okolja, polnega plevela, \u017eic in kamnov, in hkrati \u010darobnega gozda, ki ga naseljujejo dihurji, sove in metulji. \/\u2026\/ V filmu odmevajo dela Mattea Garroneja \u2013 ne le <strong>Gomora<\/strong> s svojimi srhljivimi umori in neusmiljenimi protagonisti, ampak tudi krute ju\u017enja\u0161ke pravljice v <strong>Zgodbi vseh zgodb<\/strong>.\u00ab<br \/>&#8211; Deborah Young, <em>The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n<p>\u00bbOmerte, &#8220;dol\u017enosti mol\u010danja&#8221;, ki se je dr\u017eijo mafijci, se prostovoljno dr\u017eijo tudi vsi ostali. Ljudje &#8211; od policajev do politikov, od stebrov dru\u017ebe do malih ljudi &#8211; se skrijejo, tako da spirala molka dobi morbidne, apokalipti\u010dne, nadnaravne razse\u017enosti. Toda bolj ko so ljudje apati\u010dni, bolj je Luna\u00a0 empati\u010dna &#8211; in bolj ko je empati\u010dna, bolj postaja telepati\u010den njen odnos z ugrabljenim Giuseppejem. Pravlji\u010dna struktura filma, ki vklju\u010duje tako za\u010darani gozd kot zlobno ma\u010deho (z jabolkom!), jima da veliko mo\u017enosti za metafizi\u010dno, paranormalno dru\u017eenje, prav zaradi pravlji\u010dnosti (v slogu Panovega labirinta), s katero Grassadonia in Piazza prelijeta zgodbo o \u00bbpokolu nedol\u017enih\u00ab, pa se zdi pasivnost ljudstva \u0161e toliko brutalnej\u0161a. Dru\u017ebena apatija ni le nasilna, temve\u010d tudi ne\u010dlove\u0161ka, predvsem danes, ko je strah po\u017erl mo\u017egane, ko upor velja za nekaj &#8220;otro\u010djega&#8221; in ko vsi skupaj prekleto dobro vemo, da se pornifikacija apatije vedno odvrti v treh korakih. Najprej re\u010de\u0161, da so vsi isti. Potem ne gre\u0161 na volitve. Na koncu ne trzne\u0161, ko ugrabijo otroka.\u00ab ZA<br \/>&#8211; Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., <em>Mladina<\/em><\/p>\n<p>\u00bbFilm prav mojstrsko podvaja realisti\u010dne prizore s fantastiko, ki pa je dvojne narave: enkrat tak\u0161ne, da samo \u0161e okrepi in s podzemnimi prizori dobesedno poglobi srhljivost prvih; druga pa je prav tista, ki v Lunini ljubezenski fantaziji se\u017ee \u010dez realnost in jo premaga. \u010ceprav za ceno, da Luna sama postane kot Perzefona in obenem Evridika, ki pod vodo najde pot do podzemlja in svojega Orfeja iztrga smrti. Mitolo\u0161ka vokacija resda ne premaga realnosti, jo pa vsaj \u010dasovno in pomensko presega: morda se prav zato na koncu filma tudi poka\u017eejo ostanki gr\u0161kega templja.\u00ab<br \/>&#8211; Zdenko Vrdlovec, <em>Dnevnik<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Film, posnet po resni\u010dnih dogodkih, je zgodba o neuni\u010dljivi mo\u010di ljubezni, v kateri fantasti\u010dni svet pravljic tr\u010di ob kruto realnost mafijskih ugrabitev.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":61313,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/25152"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/61313"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=25152"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}