{"id":250467,"date":"2026-05-07T08:33:28","date_gmt":"2026-05-07T06:33:28","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/odpuscanje\/"},"modified":"2026-05-07T08:48:57","modified_gmt":"2026-05-07T06:48:57","slug":"odpuscanje","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/odpuscanje\/","title":{"rendered":"Odpu\u0161\u010danje"},"content":{"rendered":"

zgodba
<\/strong>V albanskem visokogorju je v trpkem sporu med dru\u017einama ubito osemnajstletno dekle. Lokalni \u0161kof in vodja nevladne organizacije iz prestolnice sku\u0161ata prepri\u010dati o\u010deta, naj h\u010derinemu morilcu ne le kr\u0161\u010dansko odpusti, pa\u010d pa se \u2013 v skladu s starodavnim albanskim zakonikom Kanonom \u2013 z njim tudi spravi.<\/p>\n

iz prve roke
<\/strong>\u00bbOdpu\u0161\u010danje<\/strong>, opazovalni dokumentarec, prikazuje zakulisje konflikta med mo\u0161kimi v globoko patriarhalni balkanski dru\u017ebi. V tem sporu je izgubilo \u017eivljenje mlado dekle. Svoje oko \u2013 in oko kamere \u2013 sem zato usmerila na tiste mo\u0161ke, ki so odlo\u010dali o dedi\u0161\u010dini njene smrti. Film prikazuje dejanskost patriarhalnih razprav in ritualov, iz katerih so bile \u017eenske od nekdaj izklju\u010dene.
Tak\u0161ni konflikti obstajajo v domala vsaki dru\u017eini in vsaki dru\u017ebi, vsepovsod. Toda v Albaniji so se protagonisti soo\u010dali z globoko kompleksnimi dru\u017ebenimi okoli\u0161\u010dinami. V dramati\u010dni dru\u017ebeni situaciji devetdesetih let prej\u0161njega stoletja so v delih Albanije obudili stare vrednostne sisteme, med njimi v \u010dasu komunizma zatrti starodavni albanski zakonik, Kanon. \u010cetrt stoletja pozneje se protagonisti \u0161e vedno ne morejo zediniti, na kateri vrednostni sistem se pri re\u0161evanju konflikta opreti.
O\u010detove rane iz preteklosti so govorile ne le o Albaniji, pa\u010d pa tudi o Balkanu, ki se z nasprotujo\u010dimi si pogledi ozira na stoletja nerazre\u0161enih konfliktov in odpira nove. Zgodba o neskladju vrednot, med reinterpretacijo tradicije in vere ter sodobnostjo, pa govori tudi o Evropi, kjer skrajno desni populizem ponuja stare re\u0161itve za sodobne probleme. Film skupaj s protagonisti i\u0161\u010de smisel v negotovi sodobnosti in namesto odgovorov zastavlja vpra\u0161anja. \u017delela sem prikazati tudi kompleksnej\u0161o podobo patriarhalne dru\u017ebe in konflikta v njej, ki ga opazujem kot \u017eenska \u2013 ta pogled ob\u010dinstvo lahko razbere tudi z obraza matere v filmu, ki dogajanje opazuje iz kota, mol\u010de.\u00ab
– Marija Zidar<\/p>\n

portret avtorice
<\/strong>Marija Zidar (1976) je svoj celove\u010derni prvenec Odpu\u0161\u010danje<\/strong> za\u010dela snemati leta 2014 v Albaniji, kasneje pa se je z njim udele\u017eila filmskih delavnic dok.incubator in BDC Discoveries. Leta 2016 se je kot re\u017eiserka in soscenaristka (z Ervinom Hladnikom Milhar\u010di\u010dem) podpisala pod dokumentarec Tihotapci identitete<\/strong> o slovensko-italijanski meji, napisala pa je tudi ve\u010d scenarijev za dokumentarne filme v produkciji Televizije Slovenija (Govore\u010de glave<\/strong>, Otro\u0161tvo<\/strong>, La\u010dni upora<\/strong>; vsi v re\u017eiji Du\u0161ana Moravca). Je doktorica sociologije ter diplomirana anglistka in novinarka; delovala je v produkciji na podro\u010dju uprizoritvenih umetnosti; je nekdanja novinarka Dela<\/em> in Sobotne priloge<\/em>.<\/p>\n

kritike
<\/strong>\u00bbMarija Zidar \/\u2026\/ nam na ste\u017eaj odpre vrata v dru\u017einsko sago in z ve\u010dplastnim pogledom odstre tudi mehanizme patriarhata. \/\u2026\/ V tem filmskem doktoratu, mojstrsko posnetem in zmontiranem, so\u010dutno in hkrati objektivno zajame vso kompleksnost lokalne in intimne zgodbe ter jo prek razmisleka o vi\u0161jih eti\u010dnih vrednotah vpne v veliko \u0161ir\u0161i kontekst.\u00ab
– Tina Le\u0161ni\u010dar, Delo<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ intenzivno, bogato in katarzi\u010dno filmsko do\u017eivetje \/\u2026\/. Resna, poglobljena, pretresljiva in pronicljiva filmska \u0161tudija skozi mikrokozmos intimne dru\u017einske tragedije gledalca posrka v sr\u017e problematike globalnih konfliktov.\u00ab
– Ana \u0160turm, Ekran<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm se morda zdi kot nenavaden debi za slovensko re\u017eiserko, a kmalu se izka\u017ee, da gresta ustvarjalka in tema pravzaprav odli\u010dno skupaj. \/\u2026\/ \u010ceprav G\u00ebzim re\u010de Gjinu: \u2018Tu ne gre za ego, Bog je tisti, ki mora odpustiti,\u2019<\/em> gre v resnici prav za ego. Kanon je zakon, ki \u0161\u010diti \u010dlovekov ponos, pri \u010demer \u010dlovek lahko pomeni le mo\u0161kega: Sveto pismo govori o odpu\u0161\u010danju, civilne zakone pa v teh krajih dojemajo kot nekaj, kar je vsiljeno od zunaj. Toda na koncu je \u017eenska tista, ki dejansko odlo\u010di o izidu pogajanj med vsemi tistimi domi\u0161ljavimi stare\u0161inami in patriarhi \u2013 v prizoru, ki je presenetljiv, ganljiv in nadvse zadovoljujo\u010d.\u00ab
– Vladan Petkovi\u0107, Cineuropa<\/em><\/p>\n

\u00bbCelove\u010derni dokumentarni prvenec slovenske re\u017eiserke Marije Zidar je \u0161e posebej aktualen v \u010dasu po sojenju za umor Georgea Floyda. Na prvi pogled se zdi, da ulice Minneapolisa in gore severne Albanije ter dr\u017eavljanske pravice v ZDA in balkansko krvno ma\u0161\u010devanje nimajo ni\u010d skupnega, toda film razkrije tesno povezavo: izjemno te\u017eko, \u010dustveno nabito in v\u010dasih politi\u010dno pot do sprave. \/…\/ Skrbno opazovan, niansiran in \u2013 glede na to, da bi naslov lahko vklju\u010deval vpra\u0161aj \u2013 zelo napet film.\u00ab
– Demetrios Matheou, Screen Daily<\/em><\/p>\n

zanimivosti
<\/strong>Dokumentarni film o sodobni Albaniji, kjer sta kosovski direktor fotografije Latif Hasolli in slovenska re\u017eiserka Marija Zidar za\u010dela raziskavo in snemanje \u017ee leta 2014. Dr\u017eava je pre\u0161la nekaj najostrej\u0161ih dru\u017ebenih tranzicij v Evropi, kompleksnost te tranzicijske dru\u017ebe pa predstavlja ozadje filma.
Po padcu komunisti\u010dne diktature Enverja Hoxhe so v zgodnjih devetdesetih letih prej\u0161njega stoletja, zlasti v oddaljenih severnih predelih Albanije, obudili stare vrednostne sisteme. V odsotnosti delujo\u010de dr\u017eave in dru\u017ebenem neredu (nova demokrati\u010dna vlada je padla v poznih devetdesetih letih, po zlomu gospodarskih piramidnih shem) so o\u017eivili Kanon \u2013 albansko starodavno obi\u010dajno pravo. Slednje je v albanski plemenski dru\u017ebi stoletja urejalo \u017eivljenje v skupnosti in tudi zasebno (poroke, dedovanje, lastnino …). Kanon (obstaja ve\u010d regionalnih razli\u010dic, najbolj znan je Kanon Lek\u00eb Dukagjinija, ki je bil v rabi na goratem severu) je bil med komunizmom prepovedan in zatrt s skrajnimi kaznimi. V primeru uboja ali hude raz\u017ealitve \u010dasti je Albanec po Kanonu imel na voljo dve mo\u017enosti, ki sta bili tako njegova pravica kot dol\u017enost: krvno ma\u0161\u010devanje (albansko: gjakmarrja) ali pa sprava s storilcem in njegovo dru\u017eino oz. plemenom, ki so jo dosegli prek posrednikov. Sprava je bila nato celo vrednej\u0161a od krvnega sorodstva. Po Kanonu se je bilo nad \u017eenskami in otroki prepovedano ma\u0161\u010devati.
Toda medtem ko so v devetdesetih letih dvajsetega stoletja v nekaterih predelih Albanije o\u017eivili miselnost (pravico do) ma\u0161\u010devanja, obenem pa so se pove\u010dali tudi dru\u017ebeni pritiski okolice k ma\u0161\u010devanju, se glede ma\u0161\u010devanja in sprave niso ohranila zelo stroga pravila in rituali, kakr\u0161ne je neko\u010d veleval Kanon. Sodobna ma\u0161\u010devanja so komaj \u0161e v \u010dem podobna kodificiranim, skorajda obrednim vidikom krvnih ma\u0161\u010devanj po Kanonu, ki so v nekaterih primerih lahko celo ve\u010d generacij ovirala ma\u0161\u010devanje. S sklicevanjem na tradicijo se danes pogosto upravi\u010duje obi\u010dajne zlo\u010dine. Ta starodavni zakonik je postal tudi vir izkori\u0161\u010danja za \u0161tevilne lokalne nevladne organizacije in posameznike, ki trdijo, da nudijo mediacijo po Kanonu, izdajajo pa tudi potrdila o krvnem ma\u0161\u010devanju dru\u017einam, ki v tujini i\u0161\u010dejo azil. \u0160tevilne med njimi je albanska dr\u017eava kazensko preganjala zaradi koruptivne prakse, ki je v nasprotju z dr\u017eavnim ustavnim zakonskim redom. Albanija se danes hitro modernizira, toda pot tranzicije je dolga.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Celove\u010derni prvenec slovenske re\u017eiserke Marije Zidar, postavljen v sodobno Albanijo, je pronicljiv in pretresljiv prikaz patriarhalne dru\u017ebe, ujete med napol pozabljeno preteklost in negotovo sedanjost. Dobitnik vesne za najbolj\u0161i dokumentarec.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":253595,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/250467"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/253595"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=250467"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}