{"id":250295,"date":"2023-01-23T21:15:55","date_gmt":"2023-01-23T20:15:55","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/vrnitev-v-reims-odlomki\/"},"modified":"2023-01-23T21:17:09","modified_gmt":"2023-01-23T20:17:09","slug":"vrnitev-v-reims-odlomki","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/vrnitev-v-reims-odlomki\/","title":{"rendered":"Vrnitev v Reims (odlomki)"},"content":{"rendered":"

iz prve roke
<\/strong>\u00bbVrnitev v Reims<\/em> je kalejdoskopska knjiga s \u0161tevilnimi temami in liki. Bal sem se, da bi jih, \u010de bi hotel besedilo prirediti v celoti, lahko le oplazil. Zato sem se odlo\u010dil, da se osredoto\u010dim na avtorjeve star\u0161e in tako oblikujem podrobnej\u0161o pripoved. \u0160e posebej se me je dotaknila zgodba Eribonove matere. Bila je inteligentna, a zagrenjena \u017eenska, ki je vse \u017eivljenje trpela. Nasilje, ki ga je kot \u017eenska do\u017eivljala, presega preprosti okvir razrednega boja. Z izlo\u010ditvijo lika Didiera Eribona sem samodejno izklju\u010dil teme, povezane z razrednim prebegom in homoseksualnostjo, s tem pa pridobil ve\u010d prostora za raziskovanje polo\u017eaja \u017eensk v zgodovini delavskega razreda. \/…\/ Arhivskih podob ne uporabljam kot ilustracij, s katerimi bi zgolj ponazarjal vnaprej dolo\u010dene trditve. Pri mojem delu je arhivsko gradivo enako pomembno kot besedilo. Arhivski posnetki imajo pred besedilom prednost oziroma so \u2013 kadar besedilo imamo \u2013 z njim povezani in mu niso podrejeni. Film se spreminja glede na tisto, kar obstaja, tisto, kar najdem. Skupaj s filmom pa se pi\u0161e tudi zgodovina reprezentacije. Morda bo zvenelo kot kli\u0161e, toda reprezentacijo sveta, tako kot zgodovino, pi\u0161ejo tisti, ki imajo mo\u010d. \u010cutim potrebo po nenehnem vra\u010danju k dru\u017ebenim bojem, k zgodovinskim dogodkom, ki so bili pometeni pod preprogo, k zamol\u010danim vidikom uradne zgodovine. Glas sku\u0161am vrniti krhkim, pozabljenim zgodovinam ter zapostavljenim ljudem, kot so delavci. S filmom Vrnitev v Reims<\/strong> sem \u017eelel povedati neko drugo zgodovino Francije dvajsetega stoletja. \/\u2026\/ Didier Eribon \/…\/ pojasnjuje, da je Nacionalna fronta ljudem, ki so izgubili ob\u010dutek pripadnosti nekemu razredu in so se \u010dutili prikraj\u0161ane, zagotovila politi\u010dni prostor, kjer je nekdo govoril v njihovem imenu. V osemdesetih letih so se tovarne zaprle, razvila se je nova oblika kapitalizma, delavski razred pa se je tako spremenil, da je kot tak nehal obstajati. Na eni strani je pri\u0161lo do eksplozije storitvenega sektorja, na drugi pa do razmaha prekarnega, izoliranega proletariata, ki ga danes predstavljajo dostavljavci na kolesih, vozniki Uberja ali negovalci v domovih za ostarele. Poslu\u0161al sem veliko govorov Jean-Marieja Le Pena in presenetilo me je, kako briljantno je znal govoriti o ljudeh in z ljudmi, \u010detudi je o\u010ditno \u0161lo za nami\u0161ljene, fiktivne ljudi. Nasprotno pa drugi politiki, zlasti na levici, ne nagovarjajo ve\u010d dr\u017eavljanov, temve\u010d potro\u0161nike. Kot da bi politiki izbirali volilni trg in govorili le tistemu delu prebivalcev, ki jih vidijo kot potro\u0161nike. Politika se je profesionalizirala, predstavniki delavskega razreda pa so izginili. \/…\/ Didier Eribon se v knjigi Vrnitev v Reims<\/strong> spra\u0161uje: kaj narediti, \u010de tvoja dru\u017eina voli Nacionalno fronto? Odlo\u010di se, da jim bo prisluhnil; da jih bo sli\u0161al. In se spusti v pogovor s svojo materjo. Politika nastane skozi razpravo, politika je nesoglasje. Mislim, da je ljudi mogo\u010de premakniti. Vendar \u2018levica\u2019 tega ni storila. \/\u2026\/ V priredbo knjige sem privolil, ker so mi blizu politi\u010dna vpra\u0161anja, ki jih odpira, in ker mi je omogo\u010dila, da sem podobe, ki prikazujejo delavski razred in njegov polo\u017eaj, prenesel v sedanjost. Brskal sem po arhivih pri\u010devanj delavcev in delavk, ki so se odlo\u010dili spregovoriti, njihovim zgodbam sem dal obliko in jih pokazal svetu, da bi tem ljudem \u2013 posredno pa tudi svojim bli\u017enjim, ki so bili izlo\u010deni iz zgodovine in reprezentacije \u2013 vrnil obraz in glas.\u00ab
– Jean-Gabriel P\u00e9riot<\/p>\n

portret avtorja
<\/strong>Jean-Gabriel P\u00e9riot, rojen leta 1974 v Franciji, je posnel ve\u010d kratkometra\u017ecev na meji med dokumentarnim, eksperimentalnim in igranim filmom ter zanje prejel \u0161tevilne nagrade na svetovnih filmskih festivalih. Slovenski gledalci smo si jih imeli prilo\u017enost ogledati na retrospektivi Slovenske kinoteke leta 2011, ko je re\u017eiser Ljubljano tudi osebno obiskal. P\u00e9riotov prvi celove\u010derni dokumentarec Une jeunesse allemande<\/strong> je leta 2015 odprl sekcijo Panorama filmskega festivala v Berlinu, naslednje leto je na festivalu v San Sebasti\u00e1nu premiero do\u017eivel njegov igrani prvenec Lumi\u00e8res d’\u00e9t\u00e9<\/strong>, leta 2019 pa so v programu Forum berlinskega filmskega festivala predstavili re\u017eiserjev dokumentarec Nos d\u00e9faites<\/strong>. Film Vrnitev v Reims (odlomki) <\/strong>je bil premierno prikazan v sekciji \u0160tirinajst dni re\u017eiserjev festivala v Cannesu.<\/p>\n

kritike
<\/strong>\u00bbFilm Vrnitev v Reims<\/strong> je nadvse zanimiv razmislek o \u017eivljenju delavskega razreda v Franciji v zadnjih sedemdesetih letih. Dokumentarec Jean-Gabriela P\u00e9riota, prosto prirejen po spominih Didiera Eribona iz leta 2009, preplete mozaik arhivskih posnetkov z zgodbo neke dru\u017eine, da bi slikovito orisal spreminjajo\u010de se tokove v politi\u010dnem \u017eivljenju naroda.\u00ab
– Allan Hunter, Screen Daily<\/em><\/p>\n

\u00bbObstajajo filmi brez kamere: filmi re\u017eiserjev, ki \u010drpajo iz svetovnih arhivov \u2013 tega neusahljivega vira podob, ki so jih posneli drugi \u2013, da bi jim vdahnili novo \u017eivljenje, jih spet sestavili v druga\u010dnem vrstnem redu. Vedno znova sku\u0161ajo dose\u010di, da bi podobe spregovorile druga\u010de, da bi iz njih izvabili nove pomene \u2013 intimne, dru\u017ebene, politi\u010dne ali zgodovinske. Eden od strokovnjakov na tem podro\u010dju je nedvomno Francoz Jean-Gabriel P\u00e9riot. \/…\/ Besede pripovedujejo zgodbo o nastanku politi\u010dnega subjekta skozi intimnost, podobe pa pri\u010dajo o dru\u017ebeni domi\u0161ljiji, katere plod so. Na prese\u010di\u0161\u010du besed in podob, ki ga ustvari monta\u017ea, vznikne nekaj osupljivega: kolektivno nezavedno \u2018podrejenih\u2019 razredov kot tektonika neke zgodovine, ki \u0161e ni povedala zadnje besede. In prav na fronti aktualnih bitk si P\u00e9riot dovoli raz\u0161iriti namen knjige in tako \u0161e podkrepi njeno sporo\u010dilo.\u00ab
– Mathieu Macheret, Le Monde<\/em><\/p>\n

\u00bbP\u00e9riot, ki je v zadnjih letih ustvaril nekaj najbolj zanimivih del, sestavljenih iz arhivskega gradiva, zmontira posnetke iz poro\u010dil, intervjujev, dokumentarcev in igranih filmov v silovit j\u2019accuse<\/em> ter poka\u017ee, da lahko film v nasprotju s politiko resni\u010dno da glas zatiranim. Rezultat je pripoved o krivici, ki se prena\u0161a iz generacije v generacijo ter nazadnje pripelje do kaosa, kakr\u0161nega v zadnjih nekaj letih pooseblja francoska politika \u2013 z le enim izhodom: revolucijo!\u00ab
– Patrick Holzapfel, Viennale<\/em><\/p>\n

\u00bbP\u00e9riot je odli\u010den re\u017eiser, a \u0161e bolj\u0161i monta\u017eer \u2013 in to v obeh pomenih besede: v o\u017ejem, obrtni\u0161kem smislu kljub izjemni raznolikosti gradiva in tehni\u010dnih formatov poka\u017ee izreden ob\u010dutek za kontinuiteto, v \u0161ir\u0161em pomenu besede pa izbere najbolj\u0161e in najustreznej\u0161e posnetke, da bi kompleksno zgodbo povedal na vizualno privla\u010den na\u010din, ki se vtisne v spomin in ponudi nekaj orientacijskih to\u010dk v teh negotovih \u010dasih.\u00ab
– Marko Stojiljkovi\u0107, Ubiquarian<\/em><\/p>\n

\u00bbRe\u017eiser s prenosom Eribonove zgodbe na platno razkriva nevarnosti nara\u0161\u010dajo\u010dih napetosti v kriti\u010dnem trenutku francoske politike. A \u010deprav je za spro\u017eitev revolucije morda potrebna iz\u010drpna dru\u017ebenopoliti\u010dna analiza, ni ni\u010d tako razsvetljujo\u010de in spodbudno kot mo\u010dna osebna pripoved.\u00ab
– A.G. Sims,\u00a0Reverse Shot<\/em><\/p>\n

\u00bbVrnitev v Reims<\/strong> \u2013 fascinantno delo spominske refleksije, hkrati pa film, ki virtuozno zdru\u017ei zelo razli\u010dne, ilustrativne in vedno aktualne arhivske posnetke (televizijske novice, dokumentarce, igrane filme) \u2013 je \u0161e posebej u\u010dinkovita v svojem intimnej\u0161em prvem delu. Druga polovica (politi\u010dni odmevi v sodobnosti) je prav tako odli\u010dna, vendar z vidika analize manj presenetljiva, saj Jean-Gabrielu P\u00e9riotu ni treba ve\u010d dokazovati svoje predanosti \u2013 kar pa mu je nedvomno treba \u0161teti v \u010dast.\u00ab
– Fabien Lemercier, Cineuropa<\/em><\/p>\n

zanimivosti
<\/strong>Knjiga Vrnitev v Reims<\/em> bo v prevodu Iztoka Ilca in s spremno besedo Bogdana Le\u0161nika februarja iz\u0161la pri Zalo\u017ebi \/*cf.<\/em>, 16. marca pa bo Didiera Eribona gostil festival Fabula.
https:\/\/www.cd-cc.si\/kultura\/literatura-in-humanistika\/fabula-v-teoriji-z-didierjem-eribonom<\/a><\/p>\n

Avtorjeva uradna spletna stran: http:\/\/didiereribon.blogspot.com<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Filmski esej, svobodno prirejen po istoimenski avtobiografski knjigi filozofa in sociologa Didiera Eribona, s pomo\u010djo bogatega arhivskega gradiva razkriva intimno in politi\u010dno zgodbo francoskega delavskega razreda od za\u010detka petdesetih let do danes. Dokumentarec, ki ga spremlja pripoved igralke Ad\u00e8le Haenel, je bil premierno prikazan v canski sekciji \u0160tirinajst dni re\u017eiserjev, na spored Kinodvora pa prihaja hkrati z izidom slovenskega prevoda Eribonove knjige pri Zalo\u017ebi \/*cf.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":250296,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/250295"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/250296"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=250295"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}