{"id":2468,"date":"2020-05-14T09:48:24","date_gmt":"2020-05-14T07:48:24","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/zivljenje-na-smetiscu\/"},"modified":"2020-05-14T10:02:12","modified_gmt":"2020-05-14T08:02:12","slug":"zivljenje-na-smetiscu","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/zivljenje-na-smetiscu\/","title":{"rendered":"\u017divljenje na smeti\u0161\u010du"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Newyor\u0161ki likovni umetnik Vik Muniz se je leta 2008 vrnil v rodno Brazilijo, da bi revnim ljudem, ki \u017eivijo v favelah Ria de Janeira, kjer je v mladosti odra\u0161\u010dal tudi sam, ‘vrnil uslugo’. Z umetni\u0161kim projektom, v katerega je vpletel tamkaj\u0161nje prebivalce, ki na najve\u010djem smeti\u0161\u010du na svetu, Jardim Gramacho, pobirajo predmete iz recikla\u017enih materialov, je \u017eelel opozoriti na odnos med \u010dlovekom in umetnostjo, na percepcijo sodobne umetnosti, socialno-dru\u017ebeni in ekolo\u0161ki kontekst umetnosti. Ti pobiralci, t. i. catadores, niso ‘izme\u010dki sveta’, kakor jih vidi brazilski srednji sloj, temve\u010d ponosni ljudje, ki so raje izbrali tovrstno delo, kot da bi prodajali mamila ali se prostituirali.<\/p>\n

Inspirativno dokumentarno potovanje po najve\u010djem svetovnem smeti\u0161\u010du z Vikom Munizom in samooklicanimi recikla\u017enimi smetarji-umetniki, ki med gorami odpadkov citirajo Machiavellija, je testament transformativni mo\u010di umetnosti in lepoti \u010dlove\u0161kega duha. Izvirno glasbo je za film ustvaril Moby.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbOdpadki me zanimajo od nekdaj: kaj povedo o nas, katere smeti nas spravljajo v zadrego in jih ne moremo odvre\u010di? Kam gredo odpadki in koliko jih je? Kako dolgo ostanejo? Kako je dan za dnem delati z njimi? Brala sem o neki \u017eenski, ki se je odlo\u010dila svojo hvale\u017enost komunalnim delavcem New Yorka izkazati tako, da je vsakega izmed njih objela. Bila sem navdu\u0161ena \u2026 in vendar \u2026 vedela sem, da mora obstajati na\u010din, na katerega lahko tudi jaz izrazim svojo hvale\u017enost. \/\u2026\/<\/p>\n

Pobiralci so me neprestano presene\u010dali, od lepih obla\u010dil \u2013 imajo tako moden videz \u2013 do tega, kako lahko pozna\u0161 Machiavellijevega Vladarja<\/em>, ko pa nikoli nisi hodil v \u0161olo in od 11. leta dela\u0161 na smeti\u0161\u010du; in ga nisi le prebral, temve\u010d si sposoben izra\u017eati osupljivo doumljive primerjave med Firencami 16. stoletja in Riom 21. stoletja, o konkuren\u010dnih favelah z zasebnimi utrdbami \u2013 \u0161olala sem se v Oxfordu in diplomirala iz literature, a \u0161e nikoli nisem sli\u0161ala kogar koli tako briljantno izra\u017eati stali\u0161\u010de o tem delu.\u00ab
– Lucy Walker, re\u017eiserka<\/p>\n

portret avtorice<\/strong>
Lucy Walker (rojena v Londonu) \u0161tudira gledali\u0161ko re\u017eijo na Univerzi v Oxfordu, kjer za svoje igre redno prejema presti\u017ene nagrade. Po diplomi se kot Fulbrightova \u0161tipendistka vpi\u0161e na podiplomski filmski \u0161tudij Univerze v New Yorku, kjer prejme magistrski naziv. Med \u0161tudijem na NYU se pre\u017eivlja kot glasbenica in dj-ka ter v tem \u010dasu spozna tudi Mobyja, ki kasneje prispeva glasbo za \u017divljenje na smeti\u0161\u010du<\/strong>. Avtori\u010din celove\u010derni dokumentarni prvenec Devil\u2019s Playground<\/strong>, \u0161tudija najstni\u0161tva v ami\u0161ki skupnosti, je premierno prikazan na festivalu Sundance leta 2002, nagrajen v Karlovih varih in Sarasoti, prejme pa tudi tri nominacije za nagrado Emmy. Tudi Blindsight<\/strong> (2007), zgodba \u0161estih slepih tibetanskih najstnikov in njihovega podviga plezanja na Mt. Everest, po\u017eanje \u0161tevilne nagrade na filmskih festivalih (Berlin, Ghent, Palm Springs). Leta 2010 sta na festivalu Sundance premierno predvajana kar dva avtori\u010dina celove\u010derna dokumentarca, poleg \u017divljenja na smeti\u0161\u010du <\/strong>\u0161e Countdown to Zero<\/strong>, grozljivo razkritje trenutne gro\u017enje jedrskega terorizma in oboro\u017eevanja.<\/p>\n

kritike
<\/strong>\u00bbVik Muniz, newyor\u0161ki umetnik brazilskega rodu, ki se v dokumentarcu \u017divljenje na smeti\u0161\u010du <\/strong>vrne v favelo pri Riu, kjer je Jardim Gramacho, najve\u010dje smeti\u0161\u010de na svetu (nanj prepeljejo 70 % vseh smeti iz Ria, 9000 ton na dan!), toda tam ne najde gangsterjev, d\u017eankijev, dilerjev, prostitutk in kaosa, ampak red in disciplino, pobiralce smeti, ki svoje delo jemljejo resno in ki so sindikalno organizirani, nevidne delavce, ki no\u010dejo biti nevidni, catadores, ki smeti\u0161\u010de razumejo kot borzo \u2013 zbirajo tiste smeti, ki so najbolj iskane. Danes zbirajo plastiko, jutri steklenice, pojutri\u0161njem staro \u017eelezo. ‘Bolje, da delamo, kot pa da se prostituiramo.’ Sporo\u010dilo \u017divljenja na smeti\u0161\u010du <\/strong>\u2026 je o\u010ditno: \u010detudi vsi ti ljudje delajo in \u017eivijo na smeti\u0161\u010du, kontrirajo vsem stereotipom dru\u017ebe, ki jih je izrinila na smeti\u0161\u010de, v favelo ob smeti\u0161\u010du, najcenej\u0161i kraj za bivanje.\u00ab
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbS serijo portretov iz recikla\u017enega materiala je Vik Muniz \u0161e enkrat potrdil status vrhunskega dru\u017ebeno osve\u0161\u010denega umetnika, izbranim prebivalcem Garamacha pa je namenil nekaj mesecev druga\u010dnega \u017eivljenja, po katerem so se s te\u017eavo, \u010de sploh, vrnili v starega. \/…\/ Da odkrivanje lep\u0161ih plati Ria ve\u010dini pobiralcev smeti poleg kratkotrajne sre\u010de prina\u0161a predvsem strah pred vrnitvijo, ka\u017eejo tudi solze, ki ob kon\u010devanju projekta vedno pogosteje zamenjajo smeh. Film je zanimiv kot dokumentarec o Munizovi umetnosti … in kot portret \u017eivljenja ljudi, ki ve\u010dino \u010dasa prebijejo med smradom in smetmi.\u00ab
– Tina Bernik, Ekran<\/em><\/p>\n

Odpadki enega \u010dloveka so za drugega umetnost. To je nauk sijajnega dokumentarca \u017divljenje na smeti\u0161\u010du<\/strong> Lucy Walker …\u00ab
–\u00a0 <\/em>V. A. Musetto, New York Post<\/em><\/p>\n

\u00bbJardim Gramacho v nobenem pogledu ni lep kraj \u2013 prizori tovornjakov, ki v ta brezmejni ocean odpadkov odlagajo smeti, imajo malodane fizi\u010den u\u010dinek, ob njih si za\u010dnete skoraj predstavljati smrad, ki se tu \u0161iri. In celo v tako tuji pokrajini \u017divljenje na smeti\u0161\u010du <\/strong>odkriva, da tistim, ki ne prenehajo verjeti vase, lepota nikoli ni nedosegljiva.\u00ab
–<\/em> Bret McCabe, Baltimore City Paper<\/em><\/p>\n

\u00bb\u017divljenje na smeti\u0161\u010du<\/strong>, ki ga je kljub skrajni rev\u0161\u010dini u\u017eitek gledati, prese\u017ee format dokumentarnega portreta umetnika \u2026 Film, ki je prav tako zavzet za dru\u017ebena in okoljska vpra\u0161anja kot za osebnost umetnika, ki ga je navdihnila, nikoli ne izpostavlja pere\u010de problematike ne ra\u010dun posameznikov, ki mu pre\u010dkajo pot.\u00ab
– <\/em>John DeFore, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bbNaslov (Waste Land<\/strong>) ni najbolj posre\u010den \u2013 to nikakor ni pust in morbiden film \u2013, sicer pa vse ostalo v dokumentarcu Lucy Walker deluje \u2026 in \u017eari.\u00ab
– <\/em>Steven Rea, The Philadelphia Inquirer<\/em><\/p>\n

\u00a0\u00bb\u0160e posebej hipnoti\u010dne so neme sekvence pobiralcev smeti na delu \u2013 monta\u017ee z Mobyjevo glasbeno podlago, ki presunljivo ilustrirajo nezemeljsko atmosfero tega prostora.\u00ab
– <\/em>Peter Debruge, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbDa je \u010dudovit film mogo\u010de posneti na najve\u010djem smeti\u0161\u010du na svetu, se sli\u0161i kot oksimoron, ampak priznani dokumentaristki Lucy Walker je v globoko ganljivem \u017divljenju na smeti\u0161\u010du <\/strong>uspelo prav to.\u00ab
– <\/em>Kevin Thomas, Los Angeles Times<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010cudovito posnet portret silno ponosnega in iznajdljivega podrazreda je povsem upravi\u010deno prebudil \u010dustva slehernega gledalca.\u00ab
– Empire<\/em><\/p>\n

\u00bbGanljiva pripoved o \u010dlove\u0161ki ustvarjalnosti in dostojanstvu.\u00ab
–\u00a0<\/em>Sebastian Doggart, The Huffington Post<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Inspirativno dokumentarno potovanje po najve\u010djem svetovnem smeti\u0161\u010du z Vikom Munizom in samooklicanimi recikla\u017enimi smetarji-umetniki, ki med gorami odpadkov citirajo Machiavellija, je testament transformativni mo\u010di umetnosti in lepoti \u010dlove\u0161kega duha. Izvirno glasbo je za film ustvaril Moby.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":33283,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/2468"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/33283"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2468"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}