{"id":2462,"date":"2020-01-03T13:05:29","date_gmt":"2020-01-03T12:05:29","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/zalostna-balada-za-trobento\/"},"modified":"2020-01-03T13:33:44","modified_gmt":"2020-01-03T12:33:44","slug":"zalostna-balada-za-trobento","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/zalostna-balada-za-trobento\/","title":{"rendered":"\u017dalostna balada za trobento"},"content":{"rendered":"

zgodba
<\/strong>Leto 1937, \u0160panijo pusto\u0161i dr\u017eavljanska vojna. Veseli cirku\u0161ki klovn se z ma\u010deto v roki znajde v vihri krvavega spopada in pade kot \u017ertev Francove falange … Nato nas zgodba ponese v leto 1973. Klovnov sin Javier sanja o ma\u0161\u010devanju in klovnovski karieri. Ker pa je v \u017eivljenju videl preve\u010d trpljenja, se mora cirkusu pridru\u017eiti kot oto\u017eni klovn in v imenu zabave tiho prena\u0161ati poni\u017eevanje veselega klovna Sergia. Nato pa se zaljubi v Sergiovo \u017eensko, prelepo artistko Natalio, ki jo nasilne\u017e brutalno zlorablja. Razvname se epska bitka klovnov v ljubezenskem trikotniku, prere\u0161etanem s kroglami in pre\u017eetem s krvjo.<\/p>\n

Najnovej\u0161i film \u0161panskega mojstra groteske, mra\u010dnega humorja in \u0161okantnega nasilja je politi\u010dna grozljivka in parodija Francove \u0160panije ter sprevr\u017eena zgodba o ljubezni, ma\u0161\u010devanju in psihopatskih klovnih. \u017dirija lanskoletnega filmskega festivala v Benetkah s predsednikom Quentinom Tarantinom na \u010delu je filmu podelila srebrnega leva za najbolj\u0161o re\u017eijo in nagrado za najbolj\u0161i scenarij.<\/p>\n

iz prve roke
<\/strong>\u00bbTo je moj najbolj oseben in tvegan film, saj sem vanj vlil svojo du\u0161o in srce. Na prvem mestu gre za ljubezensko zgodbo o divji, surovi in grozljivi ljubezni. Za me\u0161anico groze in strasti: stvari, ki sta mi ljubi. S pomo\u010djo ironije in noir <\/em>kontrastov pa sem \u017eelel obelodaniti bole\u010dino in tesnobo, da bi ju tako kon\u010dno presegel. Na\u0161a mu\u010dna preteklost nas \u0161e vedno globoko zaznamuje. S filmom sem \u017eelel iz svoje du\u0161e izgnati duhove, pregnati bole\u010dino, ki je trdovratna kot oljni made\u017e. Umazana obla\u010dila si perem s filmi. \u010cutim, kako se mi ta fantasti\u010dna in \u017ealostna preteklost posmehuje in me pohablja, kot bi se utapljal v nostalgiji za ne\u010dem, kar se ni nikoli zgodilo, v grozljivi no\u010dni mori, ki mi ne pusti biti sre\u010den. To bole\u010dino in jezo bi rad izni\u010dil s pomo\u010djo grotesknega humorja, ki lahko spravi ljudi v smeh in solze. \/…\/ Film sem \u017eelel postaviti v leto 1973, ko sem bil star osem let. Tega obdobja se spominjam megleno, kot sanj, kot nesmiselne no\u010dne more. In morda je bila tistega leta resni\u010dnost res najbolj podobna sanjam. El Lute, Etin atentat na Carrera Blanca, televizijski klovni … Vsi se sre\u010dujejo v mojih spominih.\u00ab
– \u00c1lex de la Iglesia, re\u017eiser in scenarist<\/p>\n

portret avtorja
<\/strong>\u00c1lex de la Iglesia (rojen leta 1965 v Bilbau) se v rani mladosti navdu\u0161uje nad stripi. Na Univerzi Deusto v Bilbau do\u0161tudira filozofijo, \u017ee med \u0161tudijem pa ve\u010dino \u010dasa pre\u017eivi v filmskem klubu. Sprva dela kot scenograf pri televizijski produkciji in kriminalki Todo por la pasta <\/strong>re\u017eiserja Enriqueja Urbizuja. Leta 1991 se kot re\u017eiser in koscenarist podpi\u0161e pod svoj prvi in edini kratkometra\u017eec Mirindas asesinas<\/strong>, ki prejme nagrade na \u0161tevilnih festivalih in hkrati prepri\u010da Pedra Almod\u00f3varja, da producira re\u017eiserjev celove\u010derni prvenec Akcija mutant <\/strong>(Acci\u00f3n mutante<\/strong>, <\/strong>1993). Zlove\u0161\u010da znanstvenofantasti\u010dna komedija je nagrajena na festivalu Fantasia v Montrealu, po\u017eanje pa \u0161e tri doma\u010de nagrade goya. Naslednji film, Dan zveri <\/strong>(El d\u00eda de la Bestia<\/strong>, 1995), prejme kar \u0161est \u0161panskih oskarjev, med drugim za najbolj\u0161o re\u017eijo, na festivalih v Benetkah, Torontu in Sitgesu pa navdu\u0161i tako kritiko kot ob\u010dinstvo. Sledijo celove\u010derni filmi Perdita Durango <\/strong>(1997), Muertos de Risa <\/strong>(1999), La Comunidad <\/strong>(2000), baskovski vestern 800 balas <\/strong>(2002) ter vrnitev k zna\u010dilnemu \u010drnemu humorju in \u017eanru komi\u010dnega trilerja, film Popoln zlo\u010din <\/strong>(Crimen perfecto<\/strong>, 2004). Leta 2007 posname Umore na Oxfordu <\/strong>(The Oxford Murders<\/strong>), svoj drugi film v angle\u0161kem jeziku (po Perditi Durango<\/strong>) z Elijahom Woodom, Johnom Hurtom in Leonor Watling v glavnih vlogah. \u017dalostna balada za trobento <\/strong>mu leta 2010 prinese nagradi za najbolj\u0161o re\u017eijo in scenarij na Bene\u0161kem filmskem festivalu.<\/p>\n

kritike
<\/strong>\u00bbMetazgodbi de\u017eel in kultur, kolektivno obsedenih s smrtjo, smo v Benetkah lahko videli v \u017dalostni baladi za trobento <\/strong>\u00c1lexa de la Iglesie in Sion Sonovem Cold Fish<\/strong>, dveh velikopoteznih filmih, polnih narativnih hiperbol in vulgarne simbolike. \/…\/ Pod zvrhano mero krvi, kosti in drobovja se v filmu Cold Fish <\/strong>skriva post-gospodarski-mehur\u010dek ero guro<\/em> parabola o vsakdanjem fa\u0161izmu sodobnega japonskega srednjega razreda. Enako velja za \u017dalostno balado<\/strong>. \/…\/ V tej tremendismo <\/em>surrealisti\u010dni zgodbi situacija postaja vse bolj groteskna in mu\u010dna; ohlapno se dotakne klju\u010dnih mejnikov v zatonu Francovega re\u017eima, medtem ko skozi mikser po\u017eene celotno kinematografijo tistega \u010dasa.\u00ab
– Olaf M\u00f6ller, Film Comment\u00a0\u00a0<\/em><\/p>\n

\u00bbNavadno se filmom s \u010duda\u0161kimi cirkusanti na hoduljah, lete\u010dimi pritlikavci in \u010dlove\u0161kimi topovskimi kroglami na dale\u010d izognem, ta pa je bil tako divji, seksi in neustra\u0161no nor, da me je na neki \u010duda\u0161ki na\u010din povsem presunil. \/…\/ Dva podivjana, iznaka\u017eena klovna z ma\u010detami in mitraljezi, ki se na vrhu 60-metrskega kri\u017ea borita za srce akrobatke z bujnim oprsjem? To pa\u010d morate videti.\u00ab
– Jason Solomons, The Observer<\/p>\n

<\/em>\u00bb\u017dalostna balada<\/strong>, ki se za\u010dne v krvavem klanju in razplamti v vrhuncu surrealisti\u010dne tragikomike, je film, ki hlasta za norostjo in besnilom ter ju tudi popolnoma obvladuje. Gre za najbolj\u0161i film Benetk in Toronta ali za najslab\u0161ega? Lahko bi bil tako eno kot drugo, brez dvoma pa je to film, ki si zaslu\u017ei prese\u017enik.\u00ab
– Richard Corliss, Time<\/em><\/p>\n

\u00bb\u00c1lexa de la Iglesia s tehni\u010dno bravuro in neomajno politi\u010dno nekorektnostjo poustvari \u0161pansko politi\u010dno preteklost ter uprizori epsko bitko med ekstremi komunizma in fa\u0161izma. In ta nenavadna me\u0161anica klovnovskega burka\u0161tva in sprtih ideologij ponuja \u010disti filmski u\u017eitek.\u00ab
– Mednarodni filmski festival v Stockholmu<\/p>\n

\u00bb\u017dalostna balada za trobento<\/strong>, mra\u010den, sme\u0161en in vse prej kot politi\u010dno korekten film (kot smo od re\u017eiserja \u017ee vajeni), bo navdu\u0161il vse tiste, ki imajo radi satiro z malce krvi in drobovja.\u00ab
– Alex Garcia Topete, Mednarodni filmski festival v Dallasu<\/p>\n

\u00bbV vrtincu pasti, strelskih obra\u010dunov, eksplozij, iznaka\u017eenja in poni\u017eevanja, posnetem skozi silovito, izkrivljeno optiko de la Iglesie, se na ozadju Francovega re\u017eima in njegove tipi\u010dne ikonografije dva klovna borita za srce privla\u010dne cirku\u0161ke artistke.\u00ab
– Camillo de Marco, Cineuropa<\/em><\/p>\n

\u00bb\u017danrski film par excellence <\/em>se navdihuje pri avtorjih, kot so James Whale, Alfred Hitchcock, Tod Browning, ter filmih tipa King Kong <\/strong>in Panov labirint <\/strong>…\u00ab
– Dan Fainaru, Screen Daily<\/em><\/p>\n

\u00bb\u017dalostna balada za trobento<\/strong> je karneval terorja: v vsakem prizoru mrgoli cinefilije – in v vsakem prizoru mrgoli zgodovine. ZA +\u00ab
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm deluje kot bizarna zmes ljubezenske romance, \u010drne komedije, klasi\u010dne tragedije, freneti\u010dne burleske, akcijskega spektakla, klovnovske groteske, kostumske drame, fantazijske pripovedi, politi\u010dne alegorije in \u0161e \u010desa. \/..\/ Prava mo\u010d filma je v sugestivni inscenaciji norosti nasilja, sijajnem oblikovanju likov, dinami\u010dnem stopnjevanju dogajanja in jedkosti razpleta.\u00ab
– Bojan Kav\u010di\u010d, Stop<\/em><\/p>\n

\u00bb\u017dalostna balada za trobento<\/strong> je eden od najbolj\u0161ih filmov leta 2011.\u00ab
– Gorazd Tru\u0161novec, Ekran<\/em><\/p>\n


<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Najnovej\u0161i film \u0161panskega mojstra groteske, mra\u010dnega humorja in \u0161okantnega nasilja je politi\u010dna grozljivka in parodija Francove \u0160panije ter sprevr\u017eena zgodba o ljubezni, ma\u0161\u010devanju in psihopatskih klovnih. \u017dirija lanskoletnega filmskega festivala v Benetkah s predsednikom Quentinom Tarantinom na \u010delu je filmu podelila srebrnega leva za najbolj\u0161o re\u017eijo in nagrado za najbolj\u0161i scenarij.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":2463,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/2462"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2463"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2462"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}