{"id":2442,"date":"2020-01-03T13:05:25","date_gmt":"2020-01-03T12:05:25","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/zvenenje-v-glavi\/"},"modified":"2020-01-03T13:33:42","modified_gmt":"2020-01-03T12:33:42","slug":"zvenenje-v-glavi","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/zvenenje-v-glavi\/","title":{"rendered":"Zvenenje v glavi"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong><\/p>\n

Vro\u010de poletje 1970, Centralni zapor Livada. Keber, legenda med zaporniki, se z upravnikom dogovori za ogled ko\u0161arkarske tekme med Jugoslavijo in ZDA. Finale svetovnega prvenstva v Ljubljani. Med ogledom tekme zaradi izzivanja paznika Keber vr\u017ee televizor v re\u0161etke in za\u010dne se upor \u0161ir\u0161ih razse\u017enosti. Zaporniki osvojijo zapor, ustanovijo odbor, izberejo vodjo in postavijo \u0161est zahtev, med katerimi je tudi Kebrova zahteva po ponovnem ogledu tekme, pa \u010deprav na\u0161i \u0161e enkrat igrajo z Ameri\u010dani. Pogajanja propadejo, vodji stopi oblast v glavo in zaporniki za\u010dnejo zapirati zapornike. Keber se vedno bolj spominja svoje ljubezni Leonce in potovanja v Izrael na Mrtvo morje, kjer je sli\u0161al zgodbo o Masadi, uporu Judov proti Rimljanom, ki se je kon\u010dal s kolektivnim samomorom. Zaporni\u0161ka zgodba vedno bolj spominja na judovski upor \u2013 tudi Keber namerava vztrajati do konca: prenos tekme ali popolno uni\u010denje …<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

Osebna zgodba protagonista Kebra slu\u017ei kot alegorija vsakr\u0161nega dru\u017ebenega, \u010dlove\u0161kega nasilja, ki korenini v notranjem nezadovoljstvu \u010dloveka in njegovi izgubljenosti v svetu. Mikrokozmos zapora z ironijo in \u0161\u010depcem \u010drnega humorja reflektira brezobzirno prisvajanje mo\u010di v svetu v\u010deraj in danes, v katerem ogro\u017eeni posameznik i\u0161\u010de prostor pod soncem.<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

zanimivosti<\/strong><\/p>\n

Ustvarjalne mo\u010di so pri filmu Zvenenje v glavi <\/strong>zdru\u017eili: Andrej Ko\u0161ak, re\u017eiser Outsiderja<\/strong>, s 95.000 gledalci najbolj gledanega slovenskega filma osemdesetih in devetdesetih let ter prvega slovenskega in tudi jugoslovanskega filma, ki je bil prikazan v redni distribuciji v vseh dr\u017eavah biv\u0161e Jugoslavije po letu 1990; koscenarist Dejan Dukovski, avtor drame Sod smodnika <\/strong>(Bure baruta<\/strong>) in scenarija za istoimenski film v re\u017eiji Gorana Paskaljevi\u0107a, ki je prejel \u0161tevilne nagrade za najbolj\u0161i film, med drugim nagrado zdru\u017eenja kritikov FIPRESCI na Bene\u0161kem festivalu in evropskega oskarja \u2013 nagrado Felix, v kinematografih dr\u017eav biv\u0161e Jugoslavije pa je z ve\u010d kot 400.000 gledalci poru\u0161il vse rekorde; scenarij temelji na istoimenskem romanu Draga Jan\u010darja, enega najbolj prevajanih slovenskih knji\u017eevnikov; film je posnel znani direktor fotografije Du\u0161an Joksimovi\u010d, bolj znan po filmih Lepe vasi lepo gorijo<\/span><\/strong> (film ameri\u0161ka revija Variety<\/em> uvr\u0161\u010da med 20 najbolj\u0161ih vojnih filmov vseh \u010dasov) in Rane<\/span><\/strong>; glasbo za film je napisal Sa\u0161o Lo\u0161i\u010d, vodja skupine Plavi orkestar<\/em>; glavni vlogi pa sta odigrala Jernej \u0160ugman, prvak drame SNG, in Ksenija Mi\u0161i\u010d, primadona SNG Drame v Mariboru ter nosilka glavnih \u017eenskih vlog ve\u010dinoma v re\u017eiji Toma\u017ea Pandurja.<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

iz prve roke<\/strong><\/p>\n

\u00bbZaporniki v filmu ustanovijo odbor, sprejmejo \u0161est zahtev in dolo\u010dijo sojetnika, Alojza Mraka, za svojega vodjo. Ampak kot vemo, se vsaka avtoriteta hitro sprevr\u017ee v tiranijo in tako kot vsaka revolucija \u017ere svoje otroke, zdaj zaporniki zapirajo svoje sojetnike. \/\u2026\/ Za \u010dloveka, ki se znajde v zaporu, je verjetno najte\u017eji trenutek tisto soo\u010denje s samim seboj, iskanje in razmi\u0161ljanje o lastnih napakah, zaradi katerih je pristal za re\u0161etkami. Legendarna zgodba o judovski utrdbi je povezana z na\u0161o zgodbo, ker se zgodovina ponavlja v koncentri\u010dnih krogih. Vse se je neko\u010d \u017ee zgodilo in edina razlika, kot pravi Keber, je v tem, da ponovitev navadno deluje kot farsa. \/\u2026\/ Film na\u010denja vpra\u0161anje, ali nismo na koncu tega tiso\u010dletja tako na individualni kot na kolektivni ravni \u0161e vedno na za\u010detku. V resnici se nismo nau\u010dili \u017eiveti in sobivati. Enako se tu hrepenenje po svobodi sprevr\u017ee v najhuj\u0161o tiranijo in ljubezen Leonce preraste v bolestno ljubosumje. Njena izdaja je enaka Mrakovi izdaji. Na koncu je namesto prave ljubezni in prave svobode samo posnetek tega, tako kot dobi Keber na koncu le posnetek tekme (in ne neposrednega prenosa). \/\u2026\/<\/p>\n

Kar se ti\u010de re\u017eijskega pristopa lahko film opredelim kot zgodbo iz 70-ih let, povedano v stilu Martina Scorseseja iz 90-ih let, skozi optiko jugoslovanskega \u010drnega vala s konca 60-ih let \u2026 Zaradi tega sre\u010damo v filmu celoten arzenal ene filmske govorice: od po\u010dasnih posnetkov do stop-motiona, uporabe zooma, ro\u010dne kamere itd. Vse te metode so zna\u010dilne za filme iz \u0161estdesetih, predstavljajo vizualni pe\u010dat francoskega novega in jugoslovanskega \u010drnega vala. \/\u2026\/<\/p>\n

Film o Kebru je film o junaku, ki ho\u010de ustaviti \u010das in popraviti svoje napake. Ker pa \u010dasa ni mogo\u010de ustaviti, ker mora vsak odpla\u010dati svoje dolgove in ker na\u0161a preteklost pogojuje na\u0161o prihodnost, ostajamo jetniki, ujetniki svojih lastnih dejanj in njihovih posledic.\u00ab<\/p>\n

– Andrej Ko\u0161ak, re\u017eiser in koscenarist<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

portret re\u017eiserja<\/strong><\/p>\n

Andrej Ko\u0161ak (rojen leta 1965 v Ljubljani) \u0161tudira filmsko in TV re\u017eijo na AGRFT. Njegov prvenec Outsider<\/strong>, posnet leta 1997, postane najbolj gledan slovenski film od leta 1976. Predvajan je bil v distribuciji po vseh dr\u017eavah biv\u0161e Jugoslavije, prikazan na ve\u010d kot 30 festivalih po svetu, leta 1998 pa je bil tudi uradni slovenski kandidat za oskarja. Trenutno je v postprodukciji re\u017eiserjev tretji celove\u010derni film Stanje \u0161oka<\/strong>.<\/p>\n

<\/strong>\u00a0<\/p>\n

kritike<\/strong><\/p>\n

\u00bbV Sloveniji lahko najdete kopico tipov, ki sku\u0161ajo drug drugega impresionirati z rezultati in postavami starih jugoslovanskih reprezentanc \u2013 namesto sli\u010dic zamenjujejo postave. Nikoli jih ne podcenjujte \u2013 resno mislijo. To je ve\u010d kot nostalgi\u010dna manija. In ve\u010d kot feti\u0161izem \u2013 to je nova subkultura. Trainspotting<\/span> po slovensko. By-pass Balkan-\u017eura. In Zvenenje v glavi<\/strong>, sicer posneto po te\u017ekem, toda kineti\u010dnem romanu Draga Jan\u010darja<\/span>, je hommage<\/span> tej subkulturi, jasno, preveden v leto 1970, ko se je pilo rum s kokto, ko se je le pri Mercatorju dobilo vse in ko so se v istih kri\u017eankah pojavljali D\u017eo Mara\u010di\u0107-Maki, Masada in angle\u0161ke manekenke, bolje re\u010deno, preveden v Centralne zapore Livada, kjer se kur\u010di vsa tedanja partijska opozicija, saj veste, tipi\u010dni socrealisti\u010dni disidenti \u2013 geji, ki imajo na vesti \u017eupnike, pedofili, sadisti\u010dni homofobi, psihopati, sociopati in kakopak Keber (Jernej \u0160ugman<\/span>), “vietnamski veteran” (oh, ne spra\u0161ujte), falirani po\u0161tni ropar, outsider,<\/span> ki mu je zvenelo v glavi, \u0161e preden je svoji bejbi, Ksenji Mi\u0161i\u010d<\/span>, razbil glavo.\u00ab<\/p>\n

– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

\u00bbZvenenje v glavi<\/strong> je po skoraj desetih letih prva filmska adaptacija literarnega dela \/…\/ Predvsem pa je to prvi slovenski pravi “zaporni\u0161ki” film, povrhu \u0161e z dokaj natan\u010dno datiranim \u010dasom dogajanja \u2013 to je leto 1971, ko je jugoslovanska ko\u0161arkarska reprezentanca na svetovnem prvenstvu v Ljubljani premagala ameri\u0161ko in osvojila zlato kolajno. To je v filmu \u0161e kako pomemben dogodek, saj spro\u017ei upor v zaporu na Livadi. \/\u2026\/ Ne toliko na\u010drtni kot predvsem impulzivni pobudnik upora je zapornik Keber, ki ga njegov igralski interpret Jernej \u0160ugman vidi kot modernega junaka (“nima cilja, ho\u010de nemogo\u010de …”). In medtem ko se ta izgubi v svojih osebnih spominih, prevzame vodilno vlogo v zaporni\u0161kem uporu nekdo, ki v njem sploh ni hotel sodelovati in je po besedah njegovega interpreta Radka Poli\u010da prav to, kar pomeni njegovo ime \u2013 Mrak. Ali to\u010dneje, represija, in to huj\u0161a, kot je kdaj vladala v zaporu, v katero se pod njegovim vodstvom sprevr\u017ee upor.\u00ab<\/p>\n

– Dnevnik<\/em><\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

\u00bbSlovenski kandidat za tujejezi\u010dnega oskarja 2002, morda malce preve\u010d brutalen za ne\u017ene du\u0161e ameri\u0161ke Akademije. Nasilen zaporni\u0161ki film z ambicioznim politi\u010dno-alegori\u010dnim podtonom in be\u017enimi interludiji razmeroma mirnega ljubezenskega razmerja prina\u0161a impozantno igro Jerneja \u0160ugmana v vlogi Kebra. \/\u2026\/ \u2026 gledalec najbr\u017e potrebuje vsaj nekaj znanja iz jugoslovanske zgodovine, \u010de \u017eeli ujeti nianse Ko\u0161akovega scenarija (napisanega z Dejanom Dukovskim, po romanu Draga Jan\u010darja). A nekateri vidiki so univerzalni: zdrs idealisti\u010dne revolucije (\u00bbsamouprave\u00ab) v despotsko barbarstvo je \u010dista \u017divalska farma ali Wajdin Danton<\/strong>, \u0161tevilne aluzije na rimsko obleganje judovske trdnjave Masada pa podeljujejo Kebrovemu uporu juna\u0161ki, zgodovinski kontekst (in pridih ne\u010desa, kar je obsojeno na propad), ki se ga sam \u0161e predobro zaveda.\u00ab<\/p>\n

– Neil Young, Jigsaw Lounge<\/em><\/p>\n

\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Projekciji sledi pogovor s slovenskim knji\u017eevnikom, avtorjem literarne predloge,\u00a0Dragom Jan\u010darjem. Pogovor vodi filmski kritik in urednik Gorazd Tru\u0161novec.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":2443,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/2442"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2443"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2442"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}