{"id":2340,"date":"2020-10-28T12:02:23","date_gmt":"2020-10-28T11:02:23","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/neke-druge-zgodbe\/"},"modified":"2020-10-28T12:32:06","modified_gmt":"2020-10-28T11:32:06","slug":"neke-druge-zgodbe","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/neke-druge-zgodbe\/","title":{"rendered":"Neke druge zgodbe"},"content":{"rendered":"

zgodbe<\/strong>
Vseh pet zgodb dramatur\u0161ko povezuje izhodi\u0161\u010dna tema \u2013 nose\u010dnost, materinstvo in rojstvo novega \u017eivljenja v vseh mo\u017enih pomenih tega eksistencialnega fenomena.<\/p>\n

hrva\u0161ka zgodba:<\/strong> \u017denska, ki je nose\u010da z dvoj\u010dkoma, se mora soo\u010diti s stra\u0161no odlo\u010ditvijo.
srbska zgodba:<\/strong> Nose\u010dnica se zaradi \u010dudnega spleta okoli\u0161\u010din znajde v bolni\u0161nici, kjer si sobo deli s predstavnikom beograjskega podzemlja.
bosansko-hercegovska zgodba:<\/strong> Tujka, ki dela v Bosni in Hercegovini, svojemu bosanskemu fantu prikriva, da je nose\u010da, saj materinstvo ni del njenih \u017eivljenjskih na\u010drtov.
makedonska zgodba:<\/strong> Mlado narkomanko po porodu obvestijo, da bo uprava porodni\u0161nice otroka dala v posvojitev.
slovenska zgodba: <\/strong>Redovnica zanosi. Gre za brezmade\u017eno spo\u010detje, saj si je paket za oploditev naro\u010dila prek interneta. A v samostanu kljub temu ne more ostati.<\/p>\n

o produkciji<\/strong>
Za\u010detki projekta segajo v leto 2005, ko ga je na pobudo kolegov iz Nem\u010dije osmislil filmski kritik Nenad Duki\u0107. S kolegi iz regije se je posvetoval ter anga\u017eiral scenariste in mlade re\u017eiserke iz petih dr\u017eav. Projektu so se pridru\u017eili doma\u010di producenti posami\u010dnih zgodb. S petimi producenti in petimi re\u017eiserkami iz petih dr\u017eav, ki so bili enakovredno vpeti v proces priprave in produkcije filma, je to prvo ustvarjalno in produkcijsko sodelovanje med dr\u017eavami, ki so neko\u010d sestavljale Jugoslavijo (z izjemo \u010crne gore in Kosova, ki sta se osamosvojila, ko je projekt \u017ee za\u017eivel).<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbOdra\u0161\u010dale smo v isti dr\u017eavi in verjele v iste vrednote. A nam je od vsega ostala le kak\u0161na fotografija. Zdaj pripovedujemo zgodbe, ki se med seboj razlikujejo, vedno pa primanjkuje ene in iste vrednote: manjka ljubezni. Skupaj rojevamo film in medtem odkrivamo te\u017eke trenutke v na\u0161ih novih odra\u0161\u010danjih. Isto\u010dasno ustvarjamo tudi novo \u017eivljenje, novo okolje, okolje, v katerem ljubezen obstaja.\u00ab
– Marija D\u017eid\u017eeva, Skopje<\/p>\n

\u00bbDr\u017eave, v kateri smo rojene, \u017ee davno ni ve\u010d, ostali pa so razli\u010dni spomini nanjo. Ti spomini so lahko bolj ali manj nostalgi\u010dni, vendar niso pogoj za na\u0161 skupni film. Ni reminiscence niti klica po bolj\u0161i preteklosti, saj ve\u010dji del na\u0161ih \u017eivljenj poteka v dr\u017eavah, ki so pridobile nacionalno emancipacijo. Je bilo pa na\u0161e dosedanje ustvarjanje omejeno z mejami na\u0161ih dr\u017eav. Ta film je umetni\u0161ki poskus, da oblikujemo zgodbo o nas, kakr\u0161ne smo danes, in da skupaj se\u017eemo \u0161e dlje.\u00ab
– Ana Maria Rossi, Beograd
<\/strong>
\u00bb\u017divim na Hrva\u0161kem. V mojem sosedstvu so dr\u017eave, s katerimi smo bili neko\u010d v isti domovini. To dr\u017eavo pomnim po svojem otro\u0161tvu, in ker je vsakomur njegovo otro\u0161tvo najlep\u0161e, ne morem soditi, kak\u0161na je bila. Spomnim se je le po brezskrbnosti. Te dr\u017eave ni ve\u010d. Ostali so samo sosedje, sosedje, ki govorijo isti jezik kot jaz in ki jih razumem. Zato, ker jih razumem, vidim smisel v na\u0161em delu in \u017eelim sodelovati v na\u0161em omnibusu.\u00ab
– Ivona Juka, Zagreb<\/p>\n

\u00bbPet re\u017eiserk, pet mladih \u017eensk je bilo rojenih v eni dr\u017eavi, zdaj pa \u017eivijo v petih razli\u010dnih. Vsaka od nas ima po vseh zgodovinskih dogodkih v zadnjih letih svoj pogled na svojo dr\u017eavo. Pet razli\u010dnih zgodb \u2013 narediti film o nekdanji dr\u017eavi v tem trenutku …\u00ab
– Ines Tanovi\u0107, Sarajevo
<\/strong>
\u00bbProjekt ponuja \u010dudovito prilo\u017enost za primerjavo, v kaj so se spremenile dr\u017eave tega dela sveta v zadnjih letih. Moj prispevek k omnibusu prihaja s polo\u017eaja raja: \u010dlanstvo v EU, nimamo ve\u010djih te\u017eav, imamo nizko stopnjo brezposelnosti, vsi smo sre\u010dni, dobro izgledamo in se po\u010dutimo odli\u010dno. Ampak, …\u00ab
– <\/strong>Hanna Slak, Ljubljana<\/p>\n

portret avtoric<\/strong>
Hanna Slak (rojena leta 1975 v Var\u0161avi) diplomira na ljubljanski AGRFT. <\/strong>Je scenaristka in re\u017eiserka mednarodno nagrajenih celove\u010dercev Slepa pega<\/strong> (2002; nagrada za najbolj\u0161o re\u017eijo v Sofii ter nagrada ekumenske \u017eirije in nagrada Don Kihot na festivalu Cottbus) in Tea<\/strong> (2007; \u0161tiri nagrade vesna na Festivalu slovenskega filma, vklju\u010dno z nagrado za najbolj\u0161i film), ter kratkih in dokumentarnih filmov. Neke druge zgodbe <\/strong>so po filmu Desperado Tonic<\/strong> (2004) avtori\u010din drugi omnibus.<\/p>\n

Ivona Juka <\/strong>je avtorica kratkih igranih in dokumentarnih filmov Zaustavimo trgovanje ljudima <\/strong>(2004), Sme\u0107e <\/strong>(2005), Plavi pony<\/strong> (2005), Dobrodo\u0161ao ku\u0107i, brate<\/strong> (2005) ter celove\u010dernega dokumentarnega filma \u0160to sa sobom preko dana <\/strong>(2006).<\/p>\n

<\/strong>Ana Maria Rossi (rojena leta 1972 v Beogradu) diplomira iz filmske in televizijske re\u017eije na ADU v Beogradu. Za televizijo B92 TB posname dva dokumentarna filma, ki jih britanska BBC uporabi v prispevku o razpadu Jugoslavije. Od leta 2000 dela v kulturni redakciji srbske nacionalne televizije.<\/p>\n

Ines Tanovi\u0107 (rojena leta 1965 v Sarajevu) diplomira na Akademiji scenskih umetnosti v Sarajevu. Kot pomo\u010dnica re\u017eije sodeluje pri filmih uveljavljenih re\u017eiserjev iz Bosne in Hercegovine (Ademir Kenovi\u0107, Zlatko Lavni\u0107, Benjamin Filipovi\u0107, Emir Kusturica idr.). Po lastnem scenariju posname kratkometra\u017ece: Krugovi<\/strong> (1987), Idea<\/strong> (1989), \u010covjek S<\/strong> (1991), Sindrom <\/strong>(1998) in Bez kalorija<\/strong> (2002). <\/em><\/p>\n

Marija D\u017eid\u017eeva (rojena leta 1970 v Gevgeliji) diplomira na Filolo\u0161ki fakulteti in Fakulteti dramskih umetnosti v Skopju. Njen diplomski film, dokumentarni kratkometra\u017eec Mis Amnezia<\/strong> (2000), prepotuje \u0161tevilne filmske festivale. Sledita v Berlinu in Skopju nagrajeni dokumentarni film Lista Tonija Mand\u017ee <\/strong>(2004) ter igrani Pogledaj \u017eivot kroz moje o\u010di<\/strong> (2008).<\/p>\n

\u00a0kritike<\/strong>
\u00bbRe\u017eiserka Ines Tanovi\u0107 uspe v pi\u010dlih nekaj potezah ustvariti jasno karakterizirane like ter inteligentno metaforo dobronamerne, a pogosto \u0161kodljive pomo\u010di, kakr\u0161no Bosni ponuja Zahod. Pomo\u010di, ki to dr\u017eavo ohranja na spolzkem robu pre\u017eivetja, brez mo\u017enosti za resni\u010dno obnovo in neodvisnost. \/…\/ Umetni\u0161ko najbolj izpopolnjen segment pa prihaja izpod taktirke slovenske re\u017eiserke Hanne Slak … Gre za zgodbo o nuni Magdaleni (igra jo hrva\u0161ka igralka Lucija \u0160erbed\u017eija), ki se umetno oplodi. Ko jo vr\u017eejo iz samostana, se vrne k sestri v doma\u010do hi\u0161o in zaprosi za slu\u017ebo v nekak\u0161ni kafkovski megakorporaciji, ki zaposluje samo poro\u010dene tajnice. Odvije se niz slu\u017ebeno organiziranih hitrostnih zmenkov v skoraj nemi in o\u010darljivo \u010duda\u0161ki zgodbi, v kateri je sleherna igralkina gesta nabita s pomenom, duhovitostjo in prepri\u010dljivo naivnostjo. Prav tako igriva je scenografija, ki zoperstavlja lutkam podobne nune ekleziasti\u010dni pu\u0161\u010dobnosti in strogosti ter retro, komunisti\u010dno modo hipersodobnemu dizajnu.\u00ab
– Nata\u0161a Senjanovi\u0107, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bbKot celota pustijo Neke druge zgodbe <\/strong>pri gledalcu (presenetljivo) mo\u010dan vtis resno in natan\u010dno premi\u0161ljenega avtorskega filma z jasnim in kompleksnim vezivnim tkivom, ki ve\u017ee pet idejno in estetsko raznolikih filmskih pristopov. Pet re\u017eiserk iz republik biv\u0161e Jugoslavije je uspe\u0161no odgovorilo na zastavljen skupni motiv filma \u2013 materinstvo in nose\u010dnost. Izvorni motiv je v avtoricah prebudil razli\u010dne asociacije in spro\u017eil razli\u010dne tematike, vse pa so uspele ustvariti jasno sliko trenutnega stanja dru\u017ebe, iz katere prihajajo in v kateri \u017eivijo. \/…\/ Slovenska zgodba je najbolj filmska v svojem izrazju, bolj simboli\u010dna kot narativna, ter ironi\u010dna, duhovita in drzna … na izjemno spreten na\u010din odpira tudi vpra\u0161anje mesta in statusa dr\u017eav biv\u0161e Jugoslavije v EU, v kateri se ne cedita med in mleko, pa\u010d pa odtujitev, nezaposlenost in lakota. Kot taka se logi\u010dno ponuja za izvrsten zaklju\u010dek vseh tem, ki se jih lotevajo Neke druge zgodbe<\/strong>, film, ki s svojo publiko odli\u010dno komunicira.\u00ab
– Dubravka Laki\u0107, Politika<\/em><\/p>\n

\u00a0<\/em>\u00bbSlakova z ironijo in simbolizmom naslika podobo neizpolnjenih pri\u010dakovanj in razo\u010daranja. Njena zgodba, ki film zaklju\u010di v lahkotnej\u0161em duhu, je tehni\u010dno najbolj izpiljena …\u00ab
– Vladan Petkovi\u0107, Cineuropa<\/em><\/p>\n

\u00bbNa kratko povedano: film predstavlja sociolo\u0161ko sliko posameznih okolij \u2013 ali biv\u0161e Jugoslavije danes \u2013 iz \u017eenske perspektive, in kot ka\u017ee, realnost tega prostora kar kli\u010de po ustvarjanju dru\u017ebeno anga\u017eiranih filmov z liki, ki spominjajo na ljudi, ki jih poznamo. S tem ko je namerno anga\u017eiral mlade re\u017eiserke, je \u017eelel idejni o\u010de projekta, Nenad Duki\u0107, o\u010ditno pokazati, da ima \u017eenski pogled na stvarnost dodatno razse\u017enost ter da v na\u0161i regiji obstajajo in ustvarjajo nadarjene avtorice.\u00ab
– RTV Srbija<\/em><\/p>\n

\u00bb\u017denske ne rojevajo ve\u010d same – ob strani jim stojijo njihovi mo\u0161ki, o\u010detje njihovih otrok. Otroka zdaj rodita skupaj. \u017denska rojeva, mo\u0161ki snema. Ne v Nekih drugih zgodbah<\/strong>, prvem pravem postjugoslovanskem jugoslovanskem filmu, koprodukcijskem hrva\u0161ko-srbsko-bosansko-makedonsko-slovenskem omnibusu: tu \u017eenske – Hrvatica, Srbkinja, Nizozemka na misiji v Bosni, Makedonka in Slovenka – rojevajo same. In same se odlo\u010dajo, ali bodo sploh rodile. Same odlo\u010dajo o svoji mo\u017enosti izbire. \/…\/ Neke druge zgodbe<\/strong>, ideja srbskega producenta Nenada Duki\u010da, so zgodbe, v katerih \u017eenske rojevajo iz principa – iz protesta. Patriarhalna ideologija, ki se trudi, da bi prevzela monopol nad definicijo \u017eivljenja, naleti tu na hud reality check. ZA\u00ab
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d jr, Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbMotiv ne\u017eelene nose\u010dnosti namre\u010d v vsakem okolju dobi povsem druga\u010dno dimenzijo in domi\u0161ljeno opozarja na nekatere klju\u010dne probleme dru\u017eb, v katere je ume\u0161\u010den. Dela se po intenzivnosti in tudi izvirnosti obravnave sicer precej razlikujejo. A vseeno je ustvarjalkam uspelo ustvariti pet izvirnih filmskih del, ki nosijo pe\u010dat prostora, v katerem so nastala. In hkrati tvorijo eno najbolj domiselnih filmskih celot v zadnjem letu s tega prostora..\u00ab
– Denis Vali\u010d, RA Slovenija<\/em><\/p>\n

\u00bbNikakor to niso kar neke druge zgodbe, temve\u010d nadvse aktualne \u017eivljenjske tukaj in zdaj, odli\u010dno uprizorjene in vznemirljive. Tovrstne omnibuse si je samo \u017eeleti.\u00ab
– Uro\u0161 Smasek, Ve\u010der<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pet dr\u017eav, pet \u017eensk, pet zgodb razkriva utrip dru\u017ebenih dogajanj v dr\u017eavah na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Filmske pripovedi omnibusa so osredoto\u010dene na mlade generacije, njihove dileme, dvome, upanje in odnos do aktualnih problemov.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":186408,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/2340"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/186408"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2340"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}