{"id":2336,"date":"2020-01-03T13:05:03","date_gmt":"2020-01-03T12:05:03","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/skrivnost-njihovih-oci\/"},"modified":"2020-01-03T13:33:33","modified_gmt":"2020-01-03T12:33:33","slug":"skrivnost-njihovih-oci","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/skrivnost-njihovih-oci\/","title":{"rendered":"Skrivnost njihovih o\u010di"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<\/strong><br \/>Pravkar upokojeni sodni preiskovalec Benjam\u00edn Esposito se odlo\u010di napisati roman o nerazre\u0161enem zlo\u010dinu, brutalnem posilstvu in umoru mladega dekleta, ki ga \u0161e vedno preganja, pa \u010deprav je od zlo\u010dina preteklo \u017ee petindvajset let. Svojo namero razkrije nekdanji \u0161efinji Irene, v katero je bil dolga leta skrivaj zaljubljen. Medtem ko se skozi spomine preteklosti razgrne potek nekdanje preiskave, se Benjam\u00edn v iskanju resnice in konca svoje zgodbe ponovno znajde na sledi morilcu.<\/p>\n<p>Z oskarjem nagrajena kriminalna drama nelinearno in ve\u010dplastno prepleta osebno zgodbo neizpolnjenih strasti s skrivnostjo nerazre\u0161enega umora in preiskavo, ki je trajala \u010detrt stoletja.<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\u00bbSpomin je nekaj neverjetnega \u2013 kako lahko na\u0161e odlo\u010ditve izpred dvajsetih ali tridesetih let zaznamujejo na\u0161e \u017eivljenje danes. In to velja tudi za kolektivni spomin naroda. Zdaj, ko ponovno odkrivamo na\u0161 skupni spomin na sedemdeseta leta v Argentini, vemo, da se je groza za\u010dela \u0161e pred nastopom diktature. Zgodba se odvija v Argentini tistega \u010dasa, ko so se razmere za\u010dele zaostrovati in so kot val potegnile za seboj tudi klju\u010dne osebnosti. \/\u2026\/<\/p>\n<p>To ni <em>film noir<\/em>. Glavni mehanizem, substanca filma, je neizpovedana ljubezen, ki tli \u017ee toliko let, frustracija in praznina, ki jo ob\u010dutijo protagonisti. \/\u2026\/ \u017delel sem povedati zgodbo kot preplet neznatnih bitij, ki tavajo skozi ocean ljudi, med mogo\u010dnimi strukturami, izgubljeni v mno\u017eici \u2013 in potem so tu njihove o\u010di. Zgodbo o tistem mo\u0161kem na \u017eelezni\u0161ki postaji, sto metrov oddaljenem, med nami in njim je petsto teles. Kaj bi izvedeli o njem, \u010de bi lahko kar naenkrat zagledali njegove o\u010di v velikem planu? Kak\u0161ne skrivnosti bi nam razkrile? Morda skrivnosti zgodbe, kot je na\u0161a: zgodbe o umoru in predvsem zgodbe o ljubezni. V njeni naj\u010distej\u0161i obliki. Ljubezni, ki je bila zatrta \u017ee v kali, ki ni uspela niti zbledeti in umreti. Kako se \u017eivi s tak\u0161no ljubeznijo? Kako zaznamuje ljudi, ki jo do\u017eivljajo? Kak\u0161no norost so zmo\u017ene zagre\u0161iti te o\u010di, \u010de jim ukrademo ljubezen?\u00ab<br \/>&#8211; Juan Jos\u00e9 Campanella, re\u017eiser in koscenarist<\/p>\n<p><strong>portret avtorja<\/strong><br \/>Z oskarjem nagrajeni Juan Jos\u00e9 Campanella (rojen leta 1959 v Buenos Airesu) velja za enega najuglednej\u0161ih argentinskih filmskih ustvarjalcev. Po celove\u010dernem re\u017eijskem prvencu <strong>El ni\u00f1o que grit\u00f3 puta<\/strong> (1991) se kot re\u017eiser in scenarist podpi\u0161e pod celove\u010derne filme <strong>Y lleg\u00f3 el amor <\/strong>(1997), <strong>El mismo amor, la misma lluvia <\/strong>(1999), <strong>El hijo de la novia<\/strong> (2001, nominacija za tujejezi\u010dnega oskarja) in <strong>Luna de Avellaneda<\/strong> (2004). Izjemno plodna re\u017eiserska kariera mu prinese vrsto nagrad Daytime Emmy Award, v ZDA pa re\u017eira tudi dele popularnih TV serij, kot so <strong>Dr. House<\/strong>, <strong>Zakon in red<\/strong> ter <strong>30 Rock<\/strong>.<strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>kritike<\/strong><br \/>\u00bbArgentinsko-\u0161panska koprodukcija <strong>Skrivnost njihovih o\u010di<\/strong> si ni po naklju\u010dju prislu\u017eila oskarja za tujejezi\u010dni film, saj je to genialna, tenko\u010dutna kriminalna drama z odli\u010dno fotografijo. Re\u017eiser se je namre\u010d odlo\u010dil, da bo posnel film s fokusom na obrazih; kamor potujejo pogledi, potuje gibljiva kamera, silovito sporo\u010dilne so tudi o\u010di protagonistov \u2026\u00ab<br \/>&#8211; Ingrid Mager,<em> Dnevnik<\/em><\/p>\n<p>\u00bbV razli\u010dnih dimenzijah \u010dasovnosti, ki jih film vzpostavi, se sprva izlu\u0161\u010di misel, da smo ljudje ujetniki strasti; za glavnega junaka je to ljubezen do Irene, za mo\u017ea umorjene Liliane &#8216;pravi\u010dna&#8217; kazen za morilca, za zlo\u010dinca pa (poleg zlo\u010dina?) nogomet \u2013 prizor na nogometnem stadionu je morda eden najlep\u0161ih filmskih prizorov o tem \u0161portu. Druga poanta zadeva status spominov, ki po eni strani pripomorejo h konsistenci subjekta, po drugi pa se izka\u017eejo za nekonsistentne in podrejene prav tisti strasti, ki nas ima v krempljih. Lahko bi dejali, da je zares konsistentna le strast.\u00ab<br \/>&#8211; Jela Kre\u010di\u010d, <em>Delo<\/p>\n<p><\/em>\u00bb<strong>Skrivnost v njihovih o\u010deh<\/strong> je spektakularen film in naj se to razume kot slog in ne kot vrednota. \/&#8230;\/ Obravnava \u010das pred zadnjo voja\u0161ko diktaturo (1976\u20131983), ko se je logisti\u010dni aparat, ki je kasneje slu\u017eil voja\u0161ki hunti in njenim pripadnikom, za\u010del utrjevati hkrati s standardizacijo operacijskega modela no\u010dnih ugrabljanj, mu\u010denj in nasilja po dol\u017enosti krvo\u017eeljnih. V tem kontekstu se odvijeta dve zrcalni ljubezenski zgodbi, dva neizpolnjena ljubezenska trikotnika, Morales-Coloto-G\u00f3mez in Esp\u00f3sito-Irene-Hastings. O boju dveh mo\u0161kih za njuni dve \u017eenski, ki ju prekri\u017ea ista oseba. Isidoro G\u00f3mez na druga\u010den, a podoben na\u010din spro\u017ei oddaljitev obeh parov. V prvem primeru zaradi smrti, v drugem zaradi prisilnega izgona iz mesta. \u00bbPrva vaba\u00ab za gledalca je torej njegovo iskanje, ki doka\u017ee, da je sodni triler ve\u010d kot le reminiscenca na film noir. Je tudi film s politi\u010dnim kontekstom, nekaj <strong>Tretjega \u010dloveka<\/strong> (<strong>The Third Man<\/strong>, 1949, Carol Reed) na tej zgodovinski to\u010dki.\u00ab<br \/>&#8211; Federico Delpero Bejar in Sabina \u0110ogi\u0107,<em>Ekran<br \/><\/em><br \/>\u00bbIz suspenza, ki bi navdu\u0161il \u0161e Alfreda Hitchcocka, stke re\u017eiser Juan Jos\u00e9 Campanella \/\u2026\/ moralno basen, ki udari kot strela in je hkrati zaupna kot \u0161epet. Vsa pohvala igralcema, ki dopustita tej neizre\u010deni strasti med likoma, da se odigra zgolj v njunih o\u010deh. Svojih o\u010di ne boste mogli odmakniti, tako kot ne boste mogli prenehati razmi\u0161ljati o tem izjemno inteligentnem in presunljivem trilerju.\u00ab<br \/>&#8211; Peter Travers, <em>Rolling Stone<\/em><\/p>\n<p>\u00bbTu je re\u017eiser, ki zna ustvariti popoln, skrbno izdelan film, ki gledalca posrka vase. \/\u2026\/ <strong>Skrivnost njihovih o\u010di <\/strong>je rokavica v obraz formulai\u010dnim scenarijem. Skozi zgodbo, dovzetno za kompleksnost, vzgibe in potrebe likov, gledalec te tudi resni\u010dno spoznava. Ves \u010das se nam zdi, da obstajajo tu in zdaj, namesto da bi se zgolj pomikali po nekem vnaprej dolo\u010denem kontinuumu. V\u010dasih se film pred mano razvije kot meter, to\u010dno vem, koliko \u0161e ostaja do konca. V\u010dasih pa se lahko moja domi\u0161ljija razvija skupaj z zgodbo. \/\u2026\/ To je resni\u010den film. Tak\u0161en, kakr\u0161nih danes ne delajo ve\u010d veliko.\u00ab<br \/>&#8211; Roger Ebert, <em>Chicago Sun-Times<\/em><\/p>\n<p>\u00bbNekaj \u0161e posebej privla\u010dnega je na skrivnostni uganki, ki jo mora razre\u0161iti \u010dlovek v tesnobi. In to je le eden od mnogih u\u017eitkov <strong>Skrivnosti njihovih o\u010di<\/strong>, ki s svojo serijo zapletov tako izzove in o\u010dara gledalca, da ni prav ni\u010d \u010dudnega, da si je film prislu\u017eil leto\u0161njega tujejezi\u010dnega oskarja. Argentinski re\u017eiser in scenarist Juan Jos\u00e9 Campanella je ob\u010dinstvu ponudil \u010dudovito umerjen film v najbolj klasi\u010dnem pomenu besede \u2013 popolno kombinacijo teme, tona in talenta.\u00ab<br \/>&#8211; Betsy Sharkey, <em>Los Angeles Times<\/em><\/p>\n<p>\u00bb<strong>Skrivnost njihovih o\u010di<\/strong> mojstrsko razkriva vse zobce naoljenega mehanizma, ki je diktaturi omogo\u010dil gladko zatrtje vsakr\u0161nega upora. \/\u2026\/ Izjemen uspeh, ki ga je film do\u017eivel v Argentini, pri\u010da o pomembnosti, ki presega njegovo splo\u0161no privla\u010dnost. Romanti\u010dni iztek filma postane sinonimen procesu celjenja in sprave naroda, ki se soo\u010da z duhovi svoje preteklosti.\u00ab<br \/>&#8211; Maria Delgadi, <em>Sight &amp;amp;amp; Sound<\/em><\/p>\n<p>\u00bbFilm, ki si zna predstavljati s silno, bogato domi\u0161ljijo. Film, ki ru\u0161i definicije \u017eanra. Precizno izdelano, zapleteno razvedrilo. Labirint, o katerem se bodo gledalci pogovarjali \u0161e ure.\u00ab<br \/>&#8211; David Denby, <em>The New Yorker<\/em><\/p>\n<p>\u00bbPripovedno razko\u0161je Skrivnosti je filmu na neki to\u010dki \u017ee v napoto. Pred nami je bogato strukturirana drama, ki med drugim problematizira ma\u0161\u010devanje, pravi\u010dnost in krivico, alkoholizem, predvsem pa strast, ki daje imanentna vsakemu \u010dlove\u0161kemu bitju, in prekletstvo surogata, s katerim se v pomanjkanju drznosti ali iskrenosti zadovolji preve\u010d ljudi, s \u010dimer drsijo v povpre\u010dje in nesre\u010do. Prav imajo verjetno tako podporniki Skrivnosti kot njeni antagonisti, ob\u010dasno se nam zdi, da gledamo gr\u0161ko tragedijo, ob\u010dasno mehi\u0161ko (argentinsko) telenovelo. V tej dvoumnosti ti\u010di \u0161arm Campanelle, kije doslej snemal predvsem teveserije in romanti\u010dne komedije.\u00ab<br \/>&#8211; Simon Popek, <em>Delo<\/em><\/p>\n<p>\u00bbToda paradoksalna odre\u0161itev celove\u010derca je v tem, da je v ustvarjanju nelagodne atmosfere, ki jo lepo povzema glasbeno parafraziranje Mozartovega Rekvijema, dosleden. Da ne niha ne v ritmu, ne v pristopu, pri \u010demer je seveda nemogo\u010de mimo fenomenalnega osrednjega kadra \u2013 sekvence pregona osumljenca, ki deli film simbolno nekako na dva dela, a se pri tem ne zlomi in nadaljuje z razvijanjem svoje poante. Namre\u010d, da je osrednje \u017eivljenjsko gonilo strast.\u00ab<br \/>&#8211; Gorazd Tru\u0161novec, <em>RA Slovenija<\/em><\/p>\n<p>\u00bbIn nemara je tudi argentinski film <strong>Skrivnost v njihovih o\u010deh<\/strong> v re\u017eiji Juana Joseja Campanelle prejel oskarja (leta 2009) tudi ali prav zato, ker se v kriminalnem delu svoje pripovedi prilagodi omenjenemu hollywoodskemu \u00bbkodeksu\u00ab. Pravzaprav niti ne zgolj v tem pogledu, ne gre le za \u00bbideolo\u0161ko\u00ab rilagoditev, saj je film v vseh pogledih &#8211; od tako imenovanih visokih produkcijskih standardov (z danes skoraj obvezno uporabo CGI, torej ra\u010dunalni\u0161ko generiranih podob, kijih Campanella uporabi v prizoru na nogometnem stadionu), ve\u010dplastnega scenarija (romanca, zlo\u010din, sodi\u0161\u010de v slu\u017ebi politike), spretne re\u017eije, do simpati\u010dnih igralcev in tako naprej &#8211; posre\u010dena me\u0161anica mainstreamovskega in art filma (pravzaprav ravno ta me\u0161anica danes postaja mainstreamovska).\u00ab<br \/>&#8211; Zdenko Vrdlovec, <em>Dnevnik<\/em><\/p>\n<p>\u00bbZa gledalca, utrujenega od hollywoodske neoromantike, ki mu jo z razli\u010dnimi \u017eanrskimi predznaki mno\u017ei\u010dno stre\u017eejo na\u0161i kinematografi, pomeni argentinska Skrivnost njihovih o\u010di pravcato olaj\u0161anje in sprostitev. Namesto jalovega simuliranja nekak\u0161ne dinamike umirjen tempo pripovedi, namesto mu\u010denja z nastopa\u0161ko &#8220;metodo&#8221; obvladana, zadr\u017eana in skorajda minimalisti\u010dna igra, namesto vsiljivega hlastanja po suspenzu za vsako ceno diskretno stopnjevanje in vzdr\u017eevanje napetosti, namesto \u010dustvene nabuhlosti pretanjena drama emocij.\u00ab<br \/>&#8211; Bojan Kav\u010di\u010d, <em>Stop<\/em><\/p>\n<p>\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Z oskarjem nagrajena kriminalna drama nelinearno in ve\u010dplastno prepleta osebno zgodbo neizpolnjenih strasti s skrivnostjo nerazre\u0161enega umora in preiskavo, ki je trajala \u010detrt stoletja.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":2337,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/2336"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2337"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2336"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}