{"id":2334,"date":"2020-01-03T13:05:03","date_gmt":"2020-01-03T12:05:03","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/lurd\/"},"modified":"2020-01-03T13:33:33","modified_gmt":"2020-01-03T12:33:33","slug":"lurd","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/lurd\/","title":{"rendered":"Lurd"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Christine je \u017ee skoraj vse \u017eivljenje priklenjena na invalidski vozi\u010dek. Da bi pregnala osamljenost, se odpravi v Lurd, znano romarsko sredi\u0161\u010de v Pirenejih. Nekega jutra se zbudi na videz \u010dude\u017eno ozdravljena. Vodja romarske skupine, zapeljivi \u0161tiridesetletni prostovoljec, ki pripada redu malte\u0161kih vitezov, se za\u010dne zanimati zanjo. Medtem ko se Christine oklepa svoje nove prilo\u017enosti za sre\u010dno \u017eivljenje, njeno ozdravljenje izzove zavist in ob\u010dudovanje.<\/p>\n

Duhovit film o \u010dude\u017eu, ki s skoraj dokumentarno intenzivnostjo pogleduje v zaodrje romarskega sredi\u0161\u010da v Lurdu ter vseskozi lovi ravnovesje med versko satiro (vrsta je tudi pri zdravniku za \u010dude\u017eno ozdravele) in zgodbo o odre\u0161enju, je dobitnik treh nagrad na filmskem festivalu v Benetkah leta 2009.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
11. februarja 1858 se je pred votlino Massabielle pri Lurdu za\u010dela Sveti Bernardki, Bernadette Soubirous, prikazovati Devica Marija. Vsega skupaj se ji je prikazala 18-krat. Ob pribli\u017eno desetem videnju, to je bilo 1. marca istega leta, je bila ob jami tudi Catherine Latapie, ki je takrat \u010dude\u017eno ozdravela od paralize. Naslednjega leta so za nadzor in opazovanje \u010dude\u017enih ozdravljenj pooblastili profesorja Vergeza z Medicinske fakultete v Montpellieru. V naslednjih \u0161tirih letih so sedem ozdravljenj prepoznali za verodostojna, monsinjor Laurence, \u0161kof Tarbesa in Lurda, pa jih je navajal kot dokaz Marijinega prikazovanja. Od takrat dalje se v Lurdu redno dogodi dovolj domnevnih \u010dude\u017enih ozdravljenj, da je postalo romarsko sredi\u0161\u010de \u017ee kar sinonim \u010dude\u017ea. Leta 1905 je pape\u017e Pij X. odredil, naj nekatera najbolj spektakularna ozdravljenja podvr\u017eejo preiskavi Vatikana. V Lurdu so ustanovili Medicinski urad za \u010dude\u017ee s stalno prisotnim zdravnikom. Urad je zadol\u017een za sprejemanje prijav domnevnih \u010dude\u017enih ozdravljenj in odlo\u010da o tem, ali naj bo njihova avtenti\u010dnost preverjena; na tej osnovi namre\u010d katoli\u0161ka Cerkev potrdi prisotnost \u010dude\u017ea. Preverjanje se odvija pod nadzorstvom Mednarodne zdravstvene komisije v Lurdu (Comit\u00e9 M\u00e9dical International de Lourdes); trenutno jo sestavlja 20 \u010dlanov, priznanih specialistov, ki preiskujejo vse prostovoljno prijavljene primere. Zdravniki in znanstveniki mednarodne komisije opravijo natan\u010dno preiskavo zdravstvene anamneze pred in po ozdravljenju ter preu\u010dujejo primere, pri katerih je statisti\u010dna verjetnost ozdravitve znatno ni\u017eja, oboleli pa \u0161e ni bil dele\u017een najbolj\u0161ih obstoje\u010dih metod zdravljenja. Leta 2008 je zdravstveni urad prejel 60 prijav, na letnem sestanku Mednarodne komisije so nato natan\u010dno preiskali 5 izjemnih primerov. Od ustanovitve urada bele\u017eijo \u017ee skoraj 7000 ozdravljenj, Cerkev pa je do zdaj priznala 66 \u010dude\u017eev. Da bi se zapisalo med \u010dude\u017ee, mora ozdravljenje izpolniti dva pogoja Cerkve: zgoditi se mora v nenavadnih in nepredvidljivih okoli\u0161\u010dinah ter v religioznem kontekstu \u2013 recimo v Lurdu.<\/p>\n

Statistika: v Lurdu so leta 2008 zabele\u017eili 1.323.500 obiskovalcev, med njimi 431.635 Francozov, 410.933 Italijanov, 85.550 \u0160pancev, 57.066 Angle\u017eev, 53.281 Belgijcev, 48.372 Nemcev, 24.591 Ameri\u010danov, 18.962 \u0160vicarjev, 18.255 Nizozemcev, 2558 Japoncev, 1219 Afri\u010danov, 658 prebivalcev dr\u017eav Bli\u017enjega in Srednjega vzhoda, 241 Kitajcev in 10.179 pripadnikov drugih narodov.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bb\u017delela sem narediti film o \u010dude\u017eih, ne nujno o Lurdu. Zanimali so me ljudje, ki se spopadajo z navidezno tragi\u010dnim polo\u017eajem, in negotovost, s katero upajo na \u010dude\u017e: kompleksnost stanja, ko si \u017eeli\u0161 ozdraveti, a ve\u0161, da obljuba, kako se bo vse lepo iz\u0161lo, nikoli ne more biti stoodstotna. O Lurdu kot najslavnej\u0161em kraju ozdravljenja \u2013 in \u010dude\u017eev sem opravila ve\u010d raziskav. Romarska cerkev hrani poro\u010dila o vseh svojih romarjih; \u0161e zlasti me je navdihnila zgodba o Avstrijki petdesetih let \u2013 njene zgodbe nisem uporabila, vendar sem njeno pragmati\u010dno naravnanost in mo\u010d vtisnila glavni junakinji Christine. Nobena od \u017eensk ni ne \u017ertev ne vernica.\u00ab
– Jessica Hausner, re\u017eiserka in scenaristka<\/p>\n

portret avtorice<\/strong>
Jessica Hausner (rojena leta 1972 na Dunaju) med letoma 1991 in 1994 \u0161tudira re\u017eijo na dunajski filmski akademiji. Njeni filmi prepotujejo \u0161tevilne festivale; oba prej\u0161nja celove\u010derca, Ljubka Rita<\/strong> (Lovely Rita<\/strong>, <\/strong>2001) in Hotel <\/strong>(2004), sta bila prikazana v sklopu Posebni pogled festivala v Cannesu, slednji pa je prejel tudi nagrado za najbolj\u0161i film na avstrijskem nacionalnem festivalu Diagonale leta 2005. Lurd <\/strong>je avtori\u010din tretji celove\u010derec, ki se je lani premierno predstavil v tekmovalnem programu Bene\u0161kega mednarodnega filmskega festivala, kjer je po\u017eel vrsto nagrad, med drugim nagrado Mednarodnega zdru\u017eenja filmskih kritikov FIPRESCI.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbKombinaciji dokumentaristi\u010dnega pristopa in izvirnih likov je Hausnerjeva dodala \u0161e prvine ironi\u010dnega humorja in naredila zelo zanimiv film, ki bo v\u0161e\u010d tako vernikom kot nevernikom, br\u017e\u010das pa ga bodo razli\u010dno interpretirali.\u00ab
– Jo\u017eica Grgi\u010d, Delo<\/em><\/p>\n

<\/strong>\u00bbAvstrijska re\u017eiserka Jessica Hausner se je s svojim tretjim celove\u010dercem odpravila v eno najve\u010djih svetovnih romarskih sredi\u0161\u010d, v francoski Lurd, ter tam posnela nadvse posre\u010deno, domiselno in duhovito, a tudi senzibilno \u0161tudijo fenomena romarskih sredi\u0161\u010d in karakterjev, ki jih naseljujejo, prek te pa se dotakne tudi prespra\u0161evanja narave \u010dude\u017ea. Preko zgodbe Christine, \u017eenske okrog tridesetih let, ki je zaradi multiple skleroze prikovana na invalidski vozi\u010dek, ter pe\u0161\u010dice drugih likov je Hausnerjeva sugestivno prikazala, kako so tovrstna romarska sredi\u0161\u010da danes razpeta med iskreno duhovnostjo in skrajno skomercializiranostjo (premorejo celo Urad za \u010dude\u017ee), med resni\u010dnim obupom in voajerstvom.\u00ab
– Denis Vali\u010d, Pogledi<\/em><\/p>\n

\u00bbEden od u\u017eitkov tega inteligentnega, neverjetno obzirnega in premi\u0161ljenega filma je, da se odvija v medprostoru med nerazlo\u017eljivim (tam, kjer razlaga ni mogo\u010da) in \u0161e ne razlo\u017eenim (pojasnilo je morda za ovinkom). \/…\/ Sylvie Testud, drobna igralka pogosto silovite prezence na platnu, odigra svojo vlogo z nadrobnostjo in natan\u010dnostjo, ki sporo\u010data vse z enim samim skomigom … Razen v presunljivem zadnjem posnetku Christininega obraza \u2013 ki je zdaj vrtinec ekspresivnih \u010dustev \u2013 je igra Sylvie Testud pritajena, kot bi \u017eelela obvarovati re\u017eiserkine skrivnosti. Konec koncev obstaja toliko stvari, ki jih ne vemo in ne moremo izvedeti. Kot pravi neka \u017eenska med kratko debato o bogu: ‘Ne vemo, kdo je glavni.’ Nato pa pristavi \u0161e vpra\u0161anje, ki njeno poduhovljeno misel nemudoma prestavi v polje komi\u010dnega: ‘Le kaj je danes za posladek?’ Kot pri\u010da ta film, skrivnosti ti\u010dijo na vsakem koraku.\u00ab
– Manohla Dargis, The New York Times<\/em><\/p>\n

\u00bbTretji celove\u010derec Jessice Hausner \u2013 po najstni\u0161ki drami Ljubka Rita <\/strong>(2001) in psiholo\u0161ki srhljivki Hotel<\/strong> (2004) \u2013 je tiho in umirjeno, a izjemno zabavno \u010dudo, ki se loteva ambiciozne zdru\u017eitve sublimnega in telesnega v povsem nepri\u010dakovani formi ironi\u010dne komedije zna\u010dajev. \/…\/ Poznavalci sarkasti\u010dnih u\u017eitkov, kakr\u0161ne sta v svojem filmu Viski <\/strong>(2004) ponudila Juan Pablo Rebella in Pablo Stoll in kakr\u0161ne nudijo filmi Akija Kaurism\u00e4kija, bodo neizmerno u\u017eivali.\u00ab
– Michael Brooke, Sight &amp; Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbVsak lik, s sijajno drobceno Sylvie Testud v vlogi paralizirane mlade \u017eenske v invalidskem vozi\u010dku na \u010delu, se pona\u0161a z du\u0161o. In sleherni posnetek, zaznamovan z drznim talentom avstrijske re\u017eiserke, ima svoj namen.\u00ab
– Lisa Schwarzbaum, Entertainment Weekly<\/em><\/p>\n

\u00bbPretkan in sugestiven. Lurd <\/strong>je kozmi\u010dna \u010drna komedija, ki tr\u010di ob metafizi\u010dno.\u00ab
– Joshua Rothkopf, Time Out New York<\/em><\/p>\n

\u00bbTa drama je \u017ee sama po sebi \u010dude\u017e: film, ki se ukvarja z religijo, pa je vendarle osvobojen vsakr\u0161ne dogmati\u010dnosti.\u00ab
– Pam Grady, Boxoffice Magazine<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm se vse bolj poglablja v u\u017eitek in bole\u010dino, ki ju \u010dlovek ob\u010duti, ko opazuje druge do\u017eivljati tiste \u010dudovite stvari, o katerih sam sanja. V tem smislu, je Jessica Hausner ustvarila nekak\u0161no metakritiko mazohisti\u010dne privla\u010dnosti filma kot takega.\u00ab
– Karina Longworth, The Village Voice<\/em><\/p>\n

\u00bbLurd <\/strong>Jessice Hausner namre\u010d ni film, ki bi pridigal, ampak film, ki prisluhne. In to je njegova najve\u010dja odlika. Prisluhne tako pozorno, da njegova osnovna intenca, kakr\u0161nakoli je \u017ee bila, ob tem zbledi. Ostane podoba, ki prav v svoji nevsiljivosti dopu\u0161\u010da upodobljenemu, da spregovori s\u00e1mo.
Spregovori seveda vsakomur na svoj na\u010din. Prav tako, kot vsakomur na svoj na\u010din spregovori \u010dude\u017e. Obenem pa ne gre za film, ki bi gledalce zgolj utrdil v njihovih vnaprej\u0161njih prepri\u010danjih. Lurd <\/strong>namre\u010d ob\u010dinstvu ponuja mo\u017enost soo\u010denja z razse\u017enostjo bivanja, ki je na sodobnem sekularnem Zahodu postala strogi tabu. Razse\u017enostjo bivanja, ki dejansko \u00bbvodi celo v smrt\u00ab. Tako ni odve\u010d vpra\u0161anje, ali dandanes pred ogledom tovrstnega filma sploh imamo \u00bbvnaprej\u0161nja prepri\u010danja\u00ab o spektru vpra\u0161anj, ki jih odpira. V tem pogledu gre vsekakor za pravi film ob pravem \u010dasu.\u00ab
– Matic Kocijan\u010di\u010d, Ekran<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010ceprav se ljudem lahko zgodi “uradni \u010dude\u017e”, je pomembno, kako ga sami osmislijo, kar je podtalno in pikro sporo\u010dilo tega filma. Filmski portret romarjev predstavlja odprto in nikoli do konca pojasnjeno razmerje med \u010dude\u017eem in naklju\u010djem, krepostjo in dol\u017enostjo, vero in brezupom, s \u010dimer je zanimiv in navdihujo\u010d oris \u010dlove\u0161ke izku\u0161nje vere v onostranstvo.\u00ab
– Dare Peji\u0107, Ekran<\/em><\/p>\n

\u00bbHausnerjevi je z njeno zgodbo uspelo gledalcu ponuditi osupljivo kompleksno analizo fenomena romanja in poglobljene psiholo\u0161ke portrete vseh, ki se tovrstnih romanj udele\u017eujejo. Razkrije nam, da so v nasprotju z na\u0161imi pri\u010dakovanjih na romanjih gore\u010de verujo\u010di v manj\u0161ini in da je ob njih vse polno tistih, ki se romanj udele\u017eujejo zaradi vseh drugih, le religioznih vzrokov ne.\/…\/ Jessica Hausner nam v Lurdu <\/strong>predstavlja kompleksno in brezkompromisno, a tudi nadvse duhovito analizo fenomena romanja v kateri naravnost blesti izjemna Sylvie Testud, v zahtevni vlogi Christine.\u00ab
– Denis Vali\u010d, Gremo v kino, RA Slovenija<\/em><\/p>\n

\u00bbZgoraj omenjena \u0161ala je iz filma avstrijske re\u017eiserke Jessice Hausner, s katerim tudi filmski gledalci romamo v Lurd, a zato to \u0161e ni kak\u0161en “romarski” film. In ta \u0161ala tudi s svojo porogljivo poanto ni nekaj, kar bi filmu dajalo osnovni ton, marve\u010d le eden izmed heterogenih drobcev ali razli\u010dnih vidikov, ki sestavljajo to prav fascinantno in pod u\u010dinkom suspenza na trenutke celo napeto reprezentacijo nekega romarskega obiska v Lurdu. \/…\/ Hausnerjeva tako ponuja zelo zanimivo interpretacijo “\u010dude\u017ene” ozdravitve: ta lahko nastopi le tako, da nekdo drug prevzame nase tvojo bolezen. \/…\/ A vseeno to ni tisto, kar je hotel pokazati Lurd<\/strong> Jessice Hausner: ta film je prava mala mojstrovina bolj ali predvsem zato, ker mu uspe izjemno pretanjeno in rahlo\u010dutno, pritajeno in hkrati odkrito prikazai vse dvoumnosti, heterogenosti n hipokrizijw na posvetno-svetem romarskem kraju.\u00ab
– Zdenko Vrdlovec, Dnevnik<\/em><\/p>\n

\u00bbNastal je film, ki je skrajno precizen v naraciji in skrajno odprt v interpretaciji. Prvo gradi \u2013 tako kot vsi dobri filmi \u2013 s pomo\u010djo detajlov, ki rastejo v komplementarne semanti\u010dne enote \/…\/, na drugi, interpretativni ravni pa nas Hausnerjeva postavi v intrigantno spleten labirint psihologije, teologije in medicine. \/…\/ Najbolj inteligentno pri tem filmu je, da nevsiljivo in vendar temeljito zavrta v misterij \u010dude\u017ea nasploh in lurdskega posredno. Metodi\u010dno s tega fenomena odstranja tan\u010dice skrivnosti, pri tem si pomaga tako z nizkimi strastmi (nevo\u0161\u010dljivost, voajerstvo) kot z resni\u010dno vero romarjev, hkrati pa njegove nerazlo\u017eljivosti ne odstrani v celoti. \/…\/ To je film, ki govori o iskreni duhovnosti, a je ne povzdiguje, in o njeni komercializaciji, a pri tem ne pretirava. Tako imenovano normalno \u017eivljenje (pooseblja ga mlada spogledljiva punca, ki dela med po\u010ditnicami kot spremljevalka) postavlja ob gore\u010de hrepenenje po ozdravljenju, religioznost ob ateizem in Lurd tesno ob ves preostali svet. Pravzaprav Hausnerjeva s skrajno domi\u0161ljeno strukturo tega filma posreduje ob\u010dutek, da je Lurd drugo ime za svet.\u00ab
– Peter Kol\u0161ek, Delo<\/em><\/p>\n

\u00bbZagotovo bi ob naslovu Lurd kdo pomislil \u017ee na mo\u017enost bolj ali manj zvestega dokumentiranja kraja oziroma dogajanja v njem ali pa lahko \u0161e po eni strani na mo\u017enost poveli\u010devanja naslovnega pojma ali po drugi morebiti celo nekak\u0161nega sme\u0161enja na njegov ra\u010dun. A seveda je Lurd<\/strong> Hausnerjeve nesko\u010dno dale\u010d zlasti od zadnjih dveh mo\u017enosti. Zato pa je tembolj prepri\u010dljiva drama, ki ob\u010dinstvu ne vsiljuje, kaj naj bi si mislilo o Lurdu, recimo v smislu bodisi neupravi\u010denih predsodkov po eni strani ali po drugi neutemljene vzhi\u010denosti, temve\u010d vse, kar je filmsko prikazano, pravzaprav skoraj dokumentarno opazuje ter tako pokuka tudi v “zakulisje turisti\u010dne industrije” romarskih sredi\u0161\u010d.\u00ab
– Uro\u0161 Smasek, Ve\u010der<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Duhovit film o \u010dude\u017eu, ki s skoraj dokumentarno intenzivnostjo pogleduje v zaodrje romarskega sredi\u0161\u010da v Lurdu ter vseskozi lovi ravnovesje med versko satiro (vrsta je tudi pri zdravniku za \u010dude\u017eno ozdravele) in zgodbo o odre\u0161enju, je dobitnik treh nagrad na filmskem festivalu v Benetkah leta 2009.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":2335,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/2334"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2335"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2334"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}