{"id":2332,"date":"2020-01-03T13:05:03","date_gmt":"2020-01-03T12:05:03","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/namisljene-ljubezni\/"},"modified":"2020-01-03T13:33:33","modified_gmt":"2020-01-03T12:33:33","slug":"namisljene-ljubezni","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/namisljene-ljubezni\/","title":{"rendered":"Nami\u0161ljene ljubezni"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<\/strong><br \/>Francis in Mary sta dobra prijatelja. Neke no\u010di sre\u010data Nicka, mladeni\u010da s pode\u017eelja, ki se je ravnokar preselil v Montreal. Z vsakim sre\u010danjem, z vsakim trenutkom, se pojavljajo \u0161tevilna znamenja \u2013 nekatera resni\u010dna, druga nami\u0161ljena, glavna junaka pa se vse bolj potapljata v svojo \u010dudovito obsedenost. Kmalu se znajdeta na to\u010dki, ko ljubezen za\u010dne pretiti prijateljstvu, za katero sta neko\u010d verjela, da je neuni\u010dljivo.<\/p>\n<p>Mladi kanadski re\u017eiser, znan predvsem po odmevnem prvencu <strong>Ubil sem svojo mamo<\/strong>, se je preizkusil v stilizirani romanci, ki se spogleduje s Truffautovo slovito novovalovsko klasiko <strong>Jules in Jim<\/strong>. Dolanov <em>m\u00e9nage \u00e0 trois<\/em> je igriva zgodba o romanti\u010dnih zablodah, rivalstvu in zavrnitvi, o nevra\u010danih in nami\u0161ljenih ljubeznih.<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\u00bbMoje razmerje s filmom je kot razmerje med poro\u010denimi ljudmi. Vera, da je ljubezen vzajemna. To je moje sredstvo, s katerim lahko ljubim in sem ljubljen. Navdihujejo me \u0161tevilne razli\u010dne ljubezenske zveze in zavrnitve, ki sem jih izkusil. Seveda, v mojem delu obstaja dolo\u010dena mera fikcije in romance, a vztrajam pri izkustvenem pisanju. \/&#8230;\/ Raje imam besedo navdih kot pa vpliv. Edino, kar je vplivalo name pri snemanju filma <strong>Nami\u0161ljene ljubezni<\/strong>, so bile napake, ki sem jih storil pri svojem prvem filmu. Ne \u017eelim kopirati ali opona\u0161ati avtorjev, ki me navdihujejo, na primer Godarda. Trudim se delati svoje stvari, ki so zame osebne in jih po\u010dnem instinktivno. Ne gre mi za to, da bi ustvaril svoj avtorski pe\u010dat.\u00ab<br \/> &#8211; Xavier Dolan, re\u017eiser in scenarist<\/p>\n<p> <strong>portret avtorja<\/strong><br \/>Xavier Dolan (rojen leta 1989\u00a0v\u00a0Montrealu, Kanada) za\u010dne pri rosnih \u0161tirih letih igrati v\u00a0televizijskih reklamah, pozneje pa v\u00a0celove\u010dernih filmih in TV serijah. Re\u017eijski prvenec<strong> Ubil sem svojo mamo<\/strong> (<strong>J&#8217;ai tu\u00e9 ma m\u00e8re<\/strong>, 2009), za katerega sam napi\u0161e tudi scenarij in v\u00a0njem odigra glavno vlogo, je dobitnik nagrade ob\u010dinstva 20. Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala, kanadski kandidat za tujejezi\u010dnega oskarja, na festivalu v\u00a0Cannesu pa je Dolan zanj prejel kar tri nagrade v\u00a0sklopu programske sekcije \u0160tirinajst dni re\u017eiserjev. V sekciji Poseben pogled festivala v Cannesu 2010 se predstavi \u0161e avtorjev drugi celove\u010derni film <strong>Nami\u0161ljene ljubezni<\/strong>, za katerega prejme nagrado <em>Regards Jeunes<\/em>.<\/p>\n<p><strong>kritike<br \/>\u00bbL&#8217;amour fou <\/strong>za 21. stoletje: na prvi pogled trivialna meditacija o norosti ljubezni in po\u017eelenja, zapakirana v nepopisno <em><strong>\u0161ik<\/strong><\/em> embala\u017eo, je za 21-letnega <em>wunderkinda<\/em> kanadskega filma Xavierja Dolana pravzaprav zelo pogumen odklon od pri\u010dakovanj. \u010ce je bil Dolanov prvenec, <strong>Ubil sem svojo mamo<\/strong> \u2013 zmagovalec po izbiri ob\u010dinstva na lanskem, 20. Liffu \u2013 tenko\u010dutna, minimalisti\u010dna analiza trenja med mamo in njenim najstni\u0161kim sinom, so <em><strong>Nami\u0161ljene ljubezni<\/strong><\/em> na neki na\u010din njegovo nasprotje. \u0160e vedno so sicer obdukcija (tokrat trikotni\u0161ko zastavljenega) razmerja, v prvi vrsti pa vizualno \u010dudovita, na trenutke precej duhovita vaja iz sloga, ki se bolj kot s subtilnimi niansami \u010dlove\u0161kih razpolo\u017eenj (ta so precej jasna \u2013 hrome\u010di obup neusli\u0161ane ljubezni je verjetno \u010dustvo, ki ga ve\u010dini med nami ni treba posebej razlagati) ukvarja z grenkosladko lepoto hiperstiliziranih kadrov, v katerih so kritiki v Cannesu opazili tako vplive <strong>Wong Kar-wai<\/strong>ja kot tudi francoskega novega vala in <strong>Pedra Almod\u00f3varja<\/strong>.\u00ab<br \/>&#8211; Ana Jurc,<em> MMC RTV SLO<\/em><\/p>\n<p>\u00a0\u00bbDolan je dobro seznanjen s filmsko klasiko, \u0161e zlasti s filmi Godarda, Bertoluccija in Truffauta. A \u010deprav je primerjava s Truffautovim <strong>Jules in Jim <\/strong>mogo\u010de prikladna, si <strong>Nami\u0161ljene ljubezni <\/strong>vendarle utirajo svojo pot. \/&#8230;\/ Z Dolanovim prvencem si deli \u0161tevilne odlike: ustvarjalni zanos, zrelo re\u017eijo in privla\u010dno rabo glavnih in stranskih likov, ki nas skozi kamero nagovorijo neposredno, s svojim komentarjem pa hkrati zapolnjujejo narativne vrzeli in nas v\u010dasih namerno speljejo na napa\u010dno sled. Dolan izkazuje stilisti\u010dno drznost, kakr\u0161no od \u010dude\u017enega de\u010dka \u017ee pri\u010dakujemo, tisto, kar nas resni\u010dno prevzame, pa je zrelost karakterizacije, ki dale\u010d presega re\u017eiserjeva leta. Trenutno je njegove filme zabavno gledati, utegne pa se zgoditi, da bo njihov ogled kaj kmalu postal obvezen za vsakogar, ki ceni dober film.\u00ab<br \/>&#8211; David Wiegand, <em>San Francisco Chronicle <\/em><\/p>\n<p>\u00bbTako kot <strong>Ubil sem svojo mamo <\/strong>so tudi <strong>Nami\u0161ljene ljubezni <\/strong>polne \u017eivahnih besednih dvobojev: Dolan ima izjemen posluh za odrezav dialog in neskon\u010dne tirade ter za nianse in skrajnosti jezika ulice. Vsaka izmenjava besed je odli\u010dno odigrana in enako velja za tisto, kar ostaja<em> neizre\u010deno<\/em>. Gledalcu postane \u0161e pred glavnima junakoma jasno, da je Nicolas, zlatolasi predmet njunega po\u017eelenja, obi\u010dajen spogledljivec in lomilec src. Vendar lepota sledi lastnim zakonom &#8230; Morda je res &#8216;ni\u010dvreden&#8217;, a zaradi tega ni izku\u0161nja ljubezni \u2013 ali po\u017eelenja \u2013 na\u0161ih protagonistov ni\u010d manj bole\u010da. V tem pogledu je psihologija Dolanovega filma do pi\u010dice to\u010dna in natan\u010dna. Vsak od nas je ne neki to\u010dki svojega \u010dustvenega \u017eivljenja najbr\u017e \u017ee kdaj takole koprnel \u2013 skrivaj, poni\u017eno in brezupno.\u00ab<br \/>&#8211; Mark Le Fanu, <em>Sight &amp; Sound<\/em><\/p>\n<p>\u00a0\u00bbXavier Dolan, 21-letni \u010dude\u017eni de\u010dek, igralec in re\u017eiser, ki je s svojim prvencem <strong>Ubil sem svojo mamo <\/strong>po\u017eel nagrade v Cannesu leta 2009, se vra\u010da s \u0161e eno divje modno in stilizirano poslastico, filmom <strong>Nami\u0161ljene ljubezni<\/strong>, posnetim v Montrealu, a pod odkritim vplivom Godarda, Audrey Hepburn in Wong Kar-waija.\u00ab<br \/>&#8211; Lisa Schwarzbaum, <em>Entertainment Weekly<\/em><\/p>\n<p>\u00bbScenarist, re\u017eiser, glavni igralec Xavier Dolan je bil star komaj 20 let, ko je posnel ta film. In vendar je to \u017ee njegov <em>drugi <\/em>celove\u010derec. Pomislite, kaj ste po\u010deli vi, ko ste \u0161e hodili v \u0161olo. Najbr\u017e se ne boste spomnili stoje\u010dih ovacij, s katerimi so vas sprejeli v Cannesu. Dolanov najnovej\u0161i film ka\u017ee svoje vplive \u2013 in \u010dustva \u2013 odkrito, vendar so njegove opazke vse prej kot sentimentalne. \/&#8230;\/ Rezultat je mestoma neobru\u0161en, a Dolan bele\u017ei sr\u010dne te\u017eave, kot se mu ka\u017eejo. Ljubezen in obsesijo prepleta z igrivo gotovostjo.\u00ab<br \/>&#8211; Joshua Rothkopf, <em>Time Out New York<strong><\/strong><\/em><\/p>\n<p>\u00bbNesporen triumf spretnosti. <strong>Nami\u0161ljene ljubezni <\/strong>delujejo kot nekak\u0161no izkrivljeno ogledalo fantazij, estetizirajo in poveli\u010dujejo norost, ki jo poraja neusli\u0161ana obsesija. So prav tako pijane od lepote in slepe za resnico kot njihovi zaslepljeni protagonisti.\u00ab<br \/>&#8211; Karina Longworth, <em>The Village Voice<\/em><\/p>\n<p>\u00bbDrugi film Xavierja Dolana je nasprotje prvenca; nasloviti ga je \u017eelel <strong>Hearthbreaker<\/strong>, a je tedaj v Kanadi \u017ee iz\u0161el film s tem naslovom, tako da je za mednarodno uporabo izbral naslov <strong>Heartbeats<\/strong>. Zgodba ljubezenskega trikotnika ni ravno izvirna, kar priznava tudi avtor, zato je \u017eelel kompenzirati na ravni predstavnosti in izrazno poudariti obrabljeno ljubezensko pripoved, a hkrati izpostaviti vzdu\u0161je, geste, poglede in emocije, ki spremljajo stanje zaljubljenosti. K vidnej\u0161im dose\u017ekom se ume\u0161\u010da z estetizirano filmsko sliko, igralskim izborom in vodenjem, ustvarjalno uporabo svetlobnih in barvnih u\u010dinkov ter monta\u017eno igro in zapomnljivo glasbeno opremo, ki ima vlogo potenciranja in izpostavljanja \u010dustvenih stanj.\u00ab<br \/>&#8211; Rok Govednik, <em>Ekran<\/em><\/p>\n<p>\u00bb<strong>Nami\u0161ljene ljubezni<\/strong> so eklatanten primer zmage stila nad substanco, perfektno dizajniran, posnet in zmontiran m\u00e9nage \u00e0 trois, pri katerem ni tako bistveno, kaj junaki po\u010dnejo ali govorijo, temve\u010d, kako to po\u010dnejo.\/&#8230;\/\u00a0 <strong>Nami\u0161ljene ljubezni<\/strong> delujejo kot svetovno prvenstvo dizajna in formalizma; vsega je v obilju, nervoznega zoomiranja, slow motiona, stroboskopskih efektov, feti\u0161iziranja detajlov, retro mode, ki\u010dastih monokromatskih podob. Ni da ni. Rahlo iritantno, toda dovolj simpati\u010dno po\u010detje, da re\u017eiserja ne moremo odpraviti kot va\u017ei\u010da. Dolan je pri dvajsetih letih dokazal, da je talentiran in skrajno samozavesten avtor. Zdaj se mora samo \u0161e otresti o\u010ditnih vplivov ter najti lastni izraz, pa bo. Mladostnega entuziazma mu vsekakor ne primanjkuje.\u00ab<br \/>&#8211; Simon Popek, <em>Delo<\/em><\/p>\n<p>\u00bbZgodba <strong>Nami\u0161ljenih ljubezni<\/strong> je preprosta, lahko bi se dogajala kjerkoli po razpolo\u017eenju, \u0161e najbolj v Parizu 60. let, \u010de ne bi bil Dolan otrok Quebeca in 21. stoletja. Najprej sta on in ona, prijetna, duhovita, malce nezadovoljna, potem se pojavi \u0161e drugi on, ki je skrivnosten in lep, kot bi stopil naravnost iz Viscontijeve Smrti v Benetkah ali pa bi bil reinkarnacija Michelangelovega Davida. Je treba sploh \u0161e kaj povedati. Mogo\u010de to, da je Dolan tej zapeljivi osnovi dodal \u0161e dve vzporedni zgodbi, ki se, kot se to vedno zgodi pri nadarjenih avtorjih, stapljata s prvo. To so nadrobljene ljubezenske pripovedi, nekak\u0161en lahkoten psihiatrov pogled na rde\u010di kav\u010d in zastrti, obarvani prizori najrazli\u010dnej\u0161ih, najve\u010dkrat res nami\u0161ljenih ljubezni. Film je zato \u0161e bolj romanti\u010den, sve\u017e, liri\u010den, s svojo ve\u010dno pripovedjo o vsem najintimnej\u0161em. Tu pa bo mladi Kanad\u010dan, ki \u017ee kon\u010duje svoj tretji film, o\u010daral vse gledalce, ki jim \u0161e vedno prijetno zaprhotal ob tisti uvodni Mussetovi, da je ljubezen brez meja, edina resnica.\u00ab <br \/>&#8211; Ingrid Kova\u010d Brus, <em>RA Slovenija<\/em><\/p>\n<p>\u00bbA <strong>Nami\u0161ljene ljubezni<\/strong> ni le predelava tematik iz filmov <strong>Ljubezen v troje<\/strong> (<strong>Threesome<\/strong>) ali <strong>Pravila privla\u010dnosti<\/strong> (<strong>The Rules of Attraction<\/strong>) za novo generacijo, ampak kola\u017e motivov iz filmskih klasik na temo neusli\u0161ane ljubezni in prijateljstva, Dolanova izpeljava pa je pristna in izvirna. Igra je odli\u010dna, dialogi posre\u010deni, predvsem &#8220;izpovedi&#8221; neusli\u0161anih ljubimcev v kamero, ki zgodbo trojice odli\u010dno uravnote\u017eijo.\u00ab<br \/>&#8211; Igor Harb, <em>Vikend<\/em><\/p>\n<p>\u00bbPresene\u010denje ob <strong>Nami\u0161ljenih ljubeznih<\/strong> je, ker je to v osnovi &#8220;zgolj&#8221; romanti\u010dna drama in to o takem tematskem stereotipu (\u017ee sicer neiz\u010drpnem za filmsko uporabo), kot je ljubezenski trikotnik. Toda, v Dolanovem avtorstvu je o\u010darljivo osve\u017een, ampak ne kot prevladujo\u010da romanti\u010dno-dramska ali pogosto tudi komi\u010dna &#8220;konfekcija&#8221;. In \u010de ob tem odmislimo \u0161tevilne javne, medijske pohvale Dolana, recimo, da naj bi kot dober filmski poznavalec tokrat spo\u0161tljivo citiral ve\u010d prelomnih del iz filmske zgodovine, so <strong>Nami\u0161ljene ljubezni<\/strong> sploh bistveno druga\u010dne od obi\u010dajnej\u0161ih zvrsti.\u00ab<br \/>&#8211; Uro\u0161 Smasek, <em>Ve\u010der<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Mladi kanadski re\u017eiser, znan predvsem po odmevnem prvencu Ubil sem svojo mamo, se je preizkusil v stilizirani romanci, ki se spogleduje s Truffautovo slovito novovalovsko klasiko Jules in Jim. Dolanov m\u00e9nage \u00e0 trois je igriva zgodba o romanti\u010dnih zablodah, rivalstvu in zavrnitvi, o nevra\u010danih in nami\u0161ljenih ljubeznih.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":2333,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/2332"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2333"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2332"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}