{"id":2292,"date":"2020-01-03T13:04:56","date_gmt":"2020-01-03T12:04:56","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/oce-mojih-otrok\/"},"modified":"2020-01-03T13:33:30","modified_gmt":"2020-01-03T12:33:30","slug":"oce-mojih-otrok","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/oce-mojih-otrok\/","title":{"rendered":"O\u010de mojih otrok"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<\/strong><br \/>Gr\u00e9goire je pari\u0161ki filmski producent, ki ima vse \u2013 ljube\u010do \u017eeno, tri \u010dudovite h\u010derke in \u017eivahno kariero. Zahteve svoje produkcijske hi\u0161e neutrudno usklajuje s potrebami dru\u017eine, pri tem pa ohranja humor in \u0161arm. Na prvi pogled se zdi nepremagljiv, a ko njegove zaloge \u2013 tako finan\u010dne kot \u010dustvene \u2013 dose\u017eejo kriti\u010dno to\u010dko, se njegova dru\u017eina znajde na preizku\u0161nji.<\/p>\n<p>Biv\u0161a igralka in filmska kriti\u010darka Mia Hansen-L\u00f8ve je napisala in zre\u017eirala zgodbo, ki jo je navdahnilo \u017eivljenje in delo filmskega producenta Humberta Balsana. <strong>O\u010de mojih otrok<\/strong> je intimen in ganljiv poklon \u2013 ne le \u010dloveku, ki je z vso strastjo \u017eivel za film, temve\u010d tudi tistim, ki so mu bili najbli\u017eje. Dobitnik posebne nagrade \u017eirije v sekciji Posebni pogled na festivalu v Cannesu.<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\u00bbFilm izvira iz mojega prvega sre\u010danja s Humbertom Balsanom. Spoznala sem ga zgodaj leta 2004. Samomor je naredil februarja naslednje leto. Hotel je producirati moje prvo delo. Njegova zavzetost in zaupanje sta bila pri nastanku filma <strong>Vse je opro\u0161\u010deno <\/strong>(<strong>Tout est pardonn\u00e9<\/strong>) odlo\u010dilnega pomena. Vendar <strong>O\u010deta mojih otrok<\/strong> nisem napisala iz hvale\u017enosti, ampak zaradi Balsanove osebnosti. Imel je izjemno toplino, eleganco in karizmo. Tisto, kar me je pripravilo k pisanju, je bila njegova energija, strast za film in ob\u010dutljivost, ki sem jo sama videla kot izraz neprekosljive notranje lepote. Seveda je tu tudi njegov samomor. Ob\u010dutki neuspeha in obupa, ki jih to dejanje razkriva, so neizmerni, a to ne nadomesti drugih dejstev. Ne postane edina resnica. \u017delela sem, da bi film ponazarjal paradoks protislovnih dogajanj v \u010dloveku, konflikt, do katerega lahko pride med lu\u010djo in temo, mo\u010djo in ranljivostjo, \u017eeljo po \u017eivljenju in te\u017enjo po smrti. \/\u2026\/ Sre\u010danje s Humbertom Balsanom mi je odprlo popolnoma nov pogled na film. Domislila sem se, da bi bil film o producentu lahko film o delu, predanosti, ljubezni in \u017eivljenju. \/\u2026\/ Denar zavzema tako pomembno mesto v filmu, ker je to realnost. \/\u2026\/ Producenta lahko lov za finan\u010dnimi sredstvi pripelje do odtujitve in spro\u017ei dilemo (mislim na tiste, ki se osredoto\u010dajo na produkcijo umetni\u0161kih del). Po eni strani njihov poklic velja za uglednega in polnega izzivov. Po drugi strani pa so zaradi stalnega pritiska, ki izhaja iz tveganj, katerim so izpostavljeni v ekonomsko in kulturno dokaj neugodnih razmerah, soo\u010deni s stra\u0161ansko osamljenostjo ter ekonomsko in moralno stisko. \/\u2026\/ Mislim, da film bolj kot o izgubi in smrti govori o novih za\u010detkih. Zato se smrt pripeti na sredini in ne na koncu ali na za\u010detku.\u00ab<br \/>&#8211; Mia Hansen-L\u00f8ve<\/p>\n<p><strong>portret avtorice<\/strong><br \/>Mia Hansen-L\u00f8ve (1981, Pariz) je \u0161e pred svojim formalnim \u0161olanjem na pari\u0161kem Konservatoriju dramskih umetnosti kot igralka nastopila v filmih Oliviera Assayasa <strong>Konec avgusta, za\u010detek septembra<\/strong> (<strong>Fin ao\u00fbt, d\u00e9but septembre<\/strong>, 1998) in <strong>Les destin\u00e9es sentimentales<\/strong> (2000). Med letoma 2003 in 2005 je pisala za Cahiers du Cin\u00e9ma in re\u017eirala nekaj kratkih filmov. Po prvencu <strong>Vse je opro\u0161\u010deno<\/strong> (<strong>Tout est pardonn\u00e9<\/strong>, 2006) je posnela svoj drugi celove\u010derec <strong>O\u010de mojih otrok<\/strong>. Njen zadnji film <strong>Zbogom, prva ljubezen <\/strong>(<strong>Un amour de jeunesse,<\/strong> 2010) je bil predvajan na leto\u0161njem LIFFu.<\/p>\n<p>\u00a0<strong>kritike<\/strong><br \/>\u00bb[Mia] Hansen-L\u00f8ve \/\u2026\/ poda enega najbolj prodornih komentarjev francoskega filma o samem sebi. Hkrati je ustvarila pronicljiv, izjemno racionalen film o dru\u017einskih odnosih. Njen velik dose\u017eek je, da nam ponudi \u010dustveno nabito dramo, ne da bi nam pri tem na pri\u010dakovan na\u010din sku\u0161ala izvabiti solze: preudarno ekonomi\u010dna [Mia] Hansen-L\u00f8ve ima nezmotljiv ob\u010dutek za to, kdaj lahko izpusti prizore, ki bi jih manj\u0161i film brezobzirno iz\u017eemal. Igralci so sijajni, \u010dude\u017eno spro\u0161\u010deni in naravni v dru\u017einskih prizorih \/\u2026\/. <strong>O\u010de mojih otrok<\/strong> je silno samozavesten in zrel drugi film ter ena izmed tistih nevsiljivih in nepretencioznih francoskih dram, ki \u2013 ko sli\u0161ite njihov opis \u2013 ne obetajo veliko, a se izka\u017eejo za neizmerno dragocene. To je skromen film v najbolj\u0161em pomenu besede in eden pravih biserov sodobnega francoskega filma.\u00ab<br \/>&#8211; Jonathan Romney, <em>The Independent<\/em><\/p>\n<p>\u00bb<strong>O\u010de mojih otrok<\/strong> je zgodba o filmu; pripoved o agonijah, ki spremljajo tiste, ki posku\u0161ajo delati zunaj filmskega <em>mainstreama<\/em> \/\u2026\/. A film je tako ganljiv zato, ker je to obenem ljubezenska zgodba o dru\u017eini. \/\u2026\/ Gr\u00e9goire, ki ga de Lencquesaingov zadr\u017eani magnetizem naredi \u017eivega in resni\u010dnega, prvo uro filma napolni z vznemirjenjem. Nato pa preprosto izgine \u2013 formalno drzna poteza, ki bi lahko izpraznila film, \u010de ga [Mia] Hansen-L\u00f8ve ne bi medtem tako z ob\u010dutkom napolnila.\u00ab<br \/>&#8211; Manohla Dargis, <em>The New York Times<\/em><\/p>\n<p>\u00bb\/\u2026\/ po vsej verjetnosti najbolj\u0161i film, ki ga lahko nekdo posname o otrocih in otro\u0161tvu. \u010ceprav <strong>O\u010de mojih otrok <\/strong>ni film o otrocih ali otro\u0161tvu, to hkrati tudi je. Otro\u0161ka komedija v mehur\u010dku, tragedija odraslih zunaj njega. Otroci [Mie] Hansen-L\u00f8ve so odrasli, sposobni soo\u010diti se z dramo in nadaljevati z \u017eivljenjem, medtem ko so odrasli otroci, naivne\u017ei, nezmo\u017eni spoprijeti se s prakti\u010dnim vidikom resni\u010dnega \u017eivljenja; tako otro\u010dji, da ne razmi\u0161ljajo o u\u010dinku, ki ga imajo na druge.\u00ab<br \/>&#8211; David Phelps, <em>The Daily Mubi<\/em><\/p>\n<p>\u00bbOmahujem, ali naj razglasim <strong>O\u010deta mojih otrok<\/strong> za najbolj\u0161i film leta doslej in [Mio] Hansen-L\u00f8ve za najbolj\u0161o francosko re\u017eiserko, ki se je pojavila v zadnjem desetletju: pa ne zato, ker bi me obhajali dvomi, ampak ker se njeni filmi prikradejo tiho in polagoma in bi jim s pretiranim pompom lahko naredili \u0161kodo. \/\u2026\/ [Re\u017eiserka] briljantno vodi igralce, pri tem pa se ne posve\u010da velikim \u010dustvom, ki bi poganjala zgodbo, ampak izvabljanju detajlov in ob\u010dutij iz \u0161tevil\u010dne igralske zasedbe ter izbiri klju\u010dnih trenutkov, ki poskrbijo za prepri\u010dljivo naklju\u010dnost.\u00ab<br \/>&#8211; Dan Sallitt<\/p>\n<p>\u00bbDe Lencquesaingov Gr\u00e9goire je nedvomno eden najbolj prepri\u010dljivih producentov, ki so bili kdajkoli upodobljeni na platnu \/\u2026\/. Film izstopa tudi kot redek filmski poklon poklicu producenta, ki v Franciji bolj kot kje drugje tradicionalno velja za resni\u010dno umetni\u0161ko poslanstvo.\u00ab<br \/>&#8211; Jonathan Romney, <em>Screen Daily<\/em><\/p>\n<p>\u00bbPrizori iz zakonskega \u017eivljenja, prizori z dela, nato prizori \u017ealovanja ter \u010dustvenega in finan\u010dnega kaosa \u2013 impresivni in o\u010darljivi v svojih podrobnostih ter skrajno prepri\u010dljivi v podajanju vzdu\u0161ja in igralskih nastopih.\u00ab<br \/>&#8211; Neil Young, <em>Jigsaw Lounge<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Biv\u0161a igralka in filmska kriti\u010darka Mia Hansen-L\u00f8ve je napisala in zre\u017eirala zgodbo, ki jo je navdahnilo \u017eivljenje in delo filmskega producenta Humberta Balsana. O\u010de mojih otrok je intimen in ganljiv poklon \u2013 ne le \u010dloveku, ki je z vso strastjo \u017eivel za film, temve\u010d tudi tistim, ki so mu bili najbli\u017eje. Dobitnik posebne nagrade \u017eirije v sekciji Posebni pogled na festivalu v Cannesu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":2293,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/2292"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2293"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2292"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}