{"id":228736,"date":"2023-05-30T12:12:19","date_gmt":"2023-05-30T10:12:19","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/sladiceva-pica\/"},"modified":"2023-05-30T12:17:07","modified_gmt":"2023-05-30T10:17:07","slug":"sladiceva-pica","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/sladiceva-pica\/","title":{"rendered":"Sladi\u010deva pica"},"content":{"rendered":"

zgodba
<\/strong>Alana Kane in Gary Valentine se pred fotografiranjem na Garyjevi srednji \u0161oli nista \u0161e nikoli sre\u010dala. Alana ni ve\u010d dijakinja, ampak mlada \u017eenska, ki i\u0161\u010de svojo identiteto in prihodnost onkraj neobetavnega dela pomo\u010dnice fotografa. Petnajstletni Gary pa \u017ee dela kot igralec, kar Alani tudi hitro pove, saj bi nanjo rad naredil vtis. Fantova neobi\u010dajna samozavest Alano zabava in med njima se kmalu splete prisr\u010den, \u010deprav nekoliko neroden odnos.<\/p>\n

iz prve roke
<\/strong>\u00bb[Navdihnilo me je] moje prijateljstvo s tipom po imenu Gary Goetzman, ki ga nekateri morda poznajo, pa tudi zgodbe, ki mi jih je pripovedoval o svoji mladosti, vzgajanju brata in odprtju trgovine z vodnimi posteljami v Encinu \u2013 vse te stvari sem poznal od blizu, imel sem jih na dosegu roke, raziskati sem jih moral le \u0161e sam pri sebi. \/…\/ \u010ceprav se morda zdi, da mu manjka strukture, gre za najbolj zgo\u0161\u010den scenarij, kar sem jih kdaj ustvaril. \/…\/ Res je hecno, da sem moral, \u010de sem hotel dose\u010di spro\u0161\u010denost in preprostost, napisati najmo\u010dnej\u0161i in najbolj kirur\u0161ko precizen scenarij. \/…\/ \u010ce ima\u0161 obraz, kakr\u0161en je Alanin ali Cooperjev, in \u010de opravlja\u0161 svoje delo re\u017eiserja, si \u017ee na dobri poti; a \u010deprav si morda \u017ee domislil, kako vse skupaj posneti, na koncu dobi\u0161 tisto, kar vidi\u0161 pred sabo. Velik del filma se odigra samo med Alano in Cooperjem, zato sem se ves \u010das osredoto\u010dal na njun odnos in nikoli nisem pozabil, da sta sredi\u0161\u010de zgodbe. Cooper je sijajen, poznam ga, odkar se je rodil. Dobro je, \u010de igralca pozna\u0161, \u010de pozna\u0161 njegove prednosti, energijo, ki jo lahko vnese v film. Cooper je v marsi\u010dem zelo podoben Garyju, predvsem v \u0161armu in inteligenci, ampak potem se obrne in prdne in ugotovi\u0161, da je star \u0161estnajst let. Neverjetno je, kako je lahko nekdo tako \u010dustveno inteligenten, hkrati pa tako otro\u010dji. To smo sku\u0161ali ujeti.\u00ab
– Paul Thomas Anderson<\/p>\n

portret avtorja
<\/strong>Paul Thomas Anderson (1970, Studio City, Kalifornija) je po dveh semestrih angle\u0161\u010dine na Emerson Collegeu in le dveh dneh na Univerzi v New Yorku za\u010del svojo kariero kot filmski samouk. Pozornost je pritegnil na festivalu Sundance leta 1993 s kratkim nizkoprora\u010dunskim filmom\u00a0Cigarettes & Coffee<\/strong>\u00a0in s celove\u010dernim prvencem\u00a0Hard Eight<\/strong>, ki je bil tri leta kasneje izbran v cansko sekcijo Posebni pogled. Odlo\u010dilen preboj so mu prinesle\u00a0Vro\u010de no\u010di<\/strong>\u00a0(Boogie Nights<\/strong>, 1997), ki so bile leta 1998 nominirane za tri oskarje. Tri nominacije Ameri\u0161ke filmske akademije si je prislu\u017eil tudi njegov naslednji film,\u00a0Magnolija<\/strong>\u00a0(Magnolia<\/strong>, 1999). Leta 2002 je za romanti\u010dno komedijo\u00a0Pijani od ljubezni<\/strong>\u00a0(Punch-Drunk Love<\/strong>) iz Cannesa odnesel nagrado za najbolj\u0161o re\u017eijo, njegov naslednji film\u00a0Tekla bo kri<\/strong>\u00a0(There Will Be Blood<\/strong>, 2007), ki so ga \u0161tevilni kritiki razglasili za enega najbolj\u0161ih filmov desetletja, pa je bil nagrajen z oskarjem za najbolj\u0161ega igralca (Daniel Day-Lewis) in najbolj\u0161o fotografijo. Sledil je izdatno nagrajeni in kriti\u0161ko opevani\u00a0Gospodar\u00a0<\/strong>(The Master, 2012) z Joaquinom Phoenixom in Philipom Seymourjem Hoffmanom v glavnih vlogah. Dve nominaciji za oskarja je nato po\u017eela \u0161e detektivka\u00a0Skrivna pregreha\u00a0<\/strong>(Inherent Vice<\/strong>, 2014). V Kinodvoru smo nazadnje predvajali\u00a0Fantomsko nit\u00a0<\/strong>(Phantom Thread, 2017) z Danielom Day-Lewisom v vlogi ekscentri\u010dnega damskega kroja\u010da in Vicky Krieps v vlogi njegove muze. Film je bil nominiran za \u0161est oskarjev, nazadnje pa prejel kipec za kostumografijo.<\/p>\n

kritike
<\/strong>\u00a0\u00bb\/…\/ ta omamno lepi, zabavni in romanti\u010dni film drsi od prizora do prizora, od lika do lika in od kulise do kulise z neprekosljivim mojstrstvom. Na njem lebdi\u0161 in se ziblje\u0161 kot na vodni postelji. Prav vsaka spontana replika, vsak poljub, vo\u017enja z avtomobilom, prevara in \u0161ala so \u010disti u\u017eitek. \/…\/ Sladi\u010deva pica<\/strong> je la\u017eja in bolj son\u010dna od Andersonovih prej\u0161njih filmov; odstrani pornografijo in seks iz Vro\u010dih no\u010di <\/strong>(Boogie Nights), pa dobi\u0161 nekaj podobnega; umakni metafizi\u010dno tesnobo iz Skrivne pregrehe <\/strong>(Inherent Vice) \u2013 in si tudi precej blizu. Sladi\u010deva pica<\/strong> je prava poslastica: zelo kmalu si bom privo\u0161\u010dil \u0161e eno rezino.\u00ab
– Peter Bradshaw, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbRe\u017eiserjev film, na katerega Sladi\u010deva pica <\/strong>za\u010duda najbolj spominja \u2013 bolj po temi kot vzdu\u0161ju \u2013, je Fantomska nit<\/strong>, \u0161e ena zgodba o \u017eenski, ki i\u0161\u010de svoje \u010dustveno in poklicno mesto v \u017eivljenju raztresenega mo\u0161kega partnerja. \/…\/ Anderson je preve\u010d iskren, da bi nam postregel s sre\u010dnim in nedvoumnim koncem; kot je v svojih zgodbah ve\u010dkrat pokazal, ima glede heteroseksualnih romanc skoraj toliko pomislekov kot o Hollywoodu. Toda gre za umetnika, pri katerem skepsa nikoli ni bila na poti njegovi strasti, preteklost pa je zanj ve\u010d kot zgolj izgovor za nostalgi\u010dni pobeg. S Sladi\u010devo pico <\/strong>je pogledal skozi meglico divje olep\u0161anih zgodb in napol pozabljenih spominov \u2013 ter ustvaril nekaj, kar deluje bolj konkretno, bolj bole\u010de in bolj otipljivo resni\u010dno kot katerikoli ameri\u0161ki film v leto\u0161njem letu.\u00ab
– Justin Chang, Los Angeles Times<\/em><\/p>\n

\u00bbKer je film tako lahkoten in razposajen, se utegnemo znajti v sku\u0161njavi, da bi ga slavili \u2013 ali odpisali \u2013 kot auteursko igra\u010dkanje, vendar \u0161ivi med prizori kar pokajo od politi\u010dne kritike. \/…\/ Zadnje dejanje je postavljeno v \u010das \u017eupanske kampanje mladega, sposobnega, na videz progresivnega politika \/…\/ in spominja na politi\u010dne drame iz tistega obdobja, na primer Kandidata <\/strong>(The Candidate), s \u0161\u010depcem Taksista<\/strong> (Taxi Driver) in Nashvilla<\/strong>. \/\u2026\/ Kot v vseh vrhunskih najstni\u0161kih filmih \u2013 od Ameri\u0161kih grafitov<\/strong> (American Graffiti) preko Divjih \u010dasov na gimnaziji Ridgemont<\/strong> (Fast Times at Ridgemont High) do Zadetih in zmedenih<\/strong> (Dazed and Confused) \u2013 velik del humorja v Sladi\u010devi pici<\/strong> izvira iz tega, kako resno liki jemljejo sami sebe in svoja \u010dustva, medtem ko se vse, kar je globokega, kopi\u010di v na videz nepomembni trenutkih. Prizor, v katerem Gary in njegovi prijatelji s praznimi plo\u010devinkami za bencin simulirajo masturbacijo, deluje kot ne\u017ena metafora, saj ga opazujemo z Alaninega zornega kota, prina\u0161a pa tudi spoznanje, da so tovrstne fantovske neumnosti v resnici bolj nedol\u017ene in odkrite glede svojih impulzov kot svet uglajenih bleferjev, ki \u010daka na drugem koncu pubertete. Posnetek Garyjevih prstov, ki se plazijo proti Alaninim, a se zadr\u017eujejo, pa postane simbol sku\u0161njave, s katerim se zlahka poistovetimo \u2013 simbol tistega, kar nas zadr\u017euje, hrepenenja kot posebnega stanja milosti. \/…\/ Ker Sladi\u010deva pica<\/strong> v resnici nima zapleta, ni mogo\u010de zares pokvariti njenega finala, vendar naj zado\u0161\u010da, \u010de povem, da so zaklju\u010dni trenutki \u2013 v katerih se liki znova po\u017eenejo v dir \u2013 pre\u017eeti z istimi protislovnimi, a komplementarnimi ob\u010dutki prihajanja in odhajanja kot zaklju\u010dki filmov Pijani od ljubezni<\/strong> (Punch-Drunk Love), Skrivna pregreha<\/strong> (Inherent Vice) in Fantomska nit<\/strong> (Phantom Thread). Liki se v enem samem posnetku hkrati izgubijo in najdejo. Tisto, zaradi \u010desar je konec tako dober \u2013 eden Andersonovih najbolj\u0161ih \u2013, pa je, da negotovost ob\u010dutimo kot svojevrstno vra\u010danje domov.\u00ab
– Adam Nayman, The Ringer <\/em><\/p>\n

\u00bbSladi\u010deva pica<\/strong> je kljub vsej linearni drami \/…\/ film izjemne, vijugaste kompleksnosti, njena dovr\u0161enost \/…\/ pa deluje kot nekak\u0161en upor, kljubovanje dana\u0161njemu povr\u0161nemu in potro\u0161nemu na\u010dinu gledanja filmov. A gre tudi za obliko dostopa do preteklosti. Film drvi naprej, kot bi be\u017eal iz svojega sedanjika in za seboj pu\u0161\u010dal le spomine, tak\u0161ne brez nostalgije, saj so polni krutosti in brezbri\u017enosti obdobja, hkrati pa bistrovidni glede mo\u017enosti za izku\u0161njo, ki sta jih \u010das in kraj vendarle ponujala. \/…\/ Andersonove drzne metode in zamisli \u010dude\u017eno o\u017eivita spontana, iznajdljiva, karizmati\u010dna, skrajno intenzivna, a elegantno obvladana nastopa Alane Haim in Cooperja Hoffmana \u2013 v ostrem kontrastu s prera\u010dunanim bli\u0161\u010dem \u010dastitljivih zvezdnikov v filmu, tako resni\u010dnih kot izmi\u0161ljenih. Z razbijanjem mitov o klasi\u010dnem Hollywoodu in njegovih zvezdah Anderson na novo izumi model pristnega zvezdni\u0161tva. Alana Haim nenehno in bliskovito osvetljuje celo tvegano nerazvita \u010dustva, medtem ko Hoffman svojemu zanesenja\u0161kemu liku vdahne blagi sij nedol\u017enosti. Oba pre\u017eameta vlogi s simpati\u010dno odzivnostjo in redko neposrednostjo. Njuno utele\u0161enje mladostne gore\u010dnosti in drznosti sodi med najve\u010dje \u010dude\u017ee nedavne kinematografije, Anderson pa z njima znova odkrije nekaj ve\u010djega od svoje mladosti \u2013 mladost filma samega.\u00ab
– Richard Brody, The New Yorker<\/em><\/p>\n

\u00bbNajve\u010dji adut Sladi\u010deve pice<\/strong> je njena igralska zasedba. Par novincev \u2013 \u010deprav eden od njiju z resnim igralskim pedigrejem \u2013 je rojen za svoji vlogi. \/…\/ Ko se \/…\/ Sladi\u010deva pica<\/strong> potopi v mahinacije Hollywooda sedemdesetih let, za smeh poskrbita Bradley Cooper v vlogi apokalipti\u010dno zadetega filmskega producenta Jona Petersa in Sean Penn kot stari hollywoodski ma\u010dek, oblikovan po zdraharskem Williamu Holdnu. Oba veterana grozita, da bosta ukradla \u0161ov mlaj\u0161ima soigralcema, vendar je Sladi\u010deva<\/strong> pica<\/strong> film, ki ga je nemogo\u010de ukrasti. Preprosto galopira naprej z brezmejno energijo, ki ji ne bi bil kos niti zme\u0161ani Peters. Podobno kot je z Zadetimi in zmedenimi<\/strong> naredil Richard Linklater, je Anderson posnel zgodbo \/\u2026\/, ki Ameriko po vietnamski vojni naslika kot precej \u010dudovit kraj za odra\u0161\u010danje.\u00ab
– Phil De Semlyen, Time Out<\/em><\/p>\n

\u00bbAndersonova zgodba o odra\u0161\u010danju, \u0161tudija mlade ljubezni v ju\u017eni Kaliforniji v sedemdesetih letih prej\u0161njega stoletja, je nadvse imerzivna in prijetno le\u017eerna. \/…\/ Zgodba o politikih, hollywoodskih producentih in vodnih posteljah, navdahnjena s svobodnim duhom Roberta Altmana, med postopanjem naokoli nenadoma dobi zagon in se izte\u010de v Andersonov najne\u017enej\u0161i in najbolj prisr\u010den film doslej. \/…\/ Vendar Andersona ne zanima lahkotna nostalgija: Sladi\u010deva pica<\/strong> opazuje seksizem, rasizem in homofobijo sedemdesetih let; nestrpnost, ki jo predstavi stvarno, kot depresivni del vsakdanjika. Tudi Alana Haim s svojim nastopom odli\u010dno ujame obdobje, v katerem se mlade \u017eenske \u0161e niso po\u010dutile popolnoma osvobojene. Alana zna biti pikra, a si obupno \u017eeli najti ljubezen, ki bi njenemu \u017eivljenju vdahnila smisel \u2013 nemir, ki jo bo pripeljal k starej\u0161emu filmskemu zvezdniku (sluzasti Penn) in idealisti\u010dnemu kandidatu za \u017eupana (Benny Safdie, sore\u017eiser filma Uncut Gems<\/strong>). Tako kot Gary je tudi Alana polna negotovosti, vendar Sladi\u010deva pica<\/strong> poka\u017ee ob\u010dutljivost pri prepoznavanju spolnih norm, zaradi katerih so njene \u017eivljenjske izbire bolj omejujo\u010de kot njegove.\u00ab
– Tim Grierson, Screen Daily<\/em><\/p>\n

\u00bbAlana Haim svoj lik odigra kot o\u010darljivo vihravo me\u0161anico prepri\u010danosti in negotovosti; v svoji ko\u017ei se po\u010duti dobro kot malokdo, hkrati pa bi naredila vse, da bi se je znebila. Njena Alana je kot vihar v skodelici \u010daja, naveli\u010dana ujetni\u0161tva v dolini, a tako utrujena od poskusov pobega, da se po\u010duti nevredno odhoda. \u2018Nikoli si me ne bo\u0161 zapomnil,\u2019<\/em> re\u010de Garyju kmalu po njunem sre\u010danju, in obema glavnima igralcema v prid govori dejstvo, da lahko \u017ee takoj ugotovimo, kako se moti. \u2018Nehaj se izgovarjati na \u010das,\u2019<\/em> ji odvrne Gary. V Sladi\u010devi pici<\/strong> \u010das ni nekaj, kar bi ljudi lo\u010devalo, pa\u010d pa edina stvar, ki jim omogo\u010da, da se sploh najdejo. In ta evfori\u010dni film ne zapravi niti sekunde.\u00ab
– David Ehrlich, Indiewire<\/em><\/p>\n

\u00bbOdra\u0161\u010danje in zaljubljanje v Dolini je komplicirano – tisti v Dolini namre\u010d \u010dutijo represivni pritisk Hollywooda, ki od njih terja, da uspejo, da pozabijo \u010das, da ostanejo vedno mladi, da mislijo le nase, da so stalno vzburjeni. \u010ce se ne komodificirajo, imajo ob\u010dutek, da sploh niso vredni pozornosti, afekcije – ljubezni. Tu, v stra\u0161ni senci prenapetega Hollywooda, nih\u010de nikoli ne dozori. ‘\u0160e meni se zdi \u010dudno, da se dru\u017eim z Garyjem in njegovimi petnajstletnimi prijatelji<\/em>,‘<\/em> pravi Alana. Z Garyjem se v\u010dasih izgubita, a se ponovno najdeta. In spet izgubita. In ponovno najdeta. V\u010dasih pod reklamnim panojem za bondiado Live and Let Die<\/strong>. Magnetna sta – in nalezljiva. Danes bi bila tra\u010d in \u0161kandal \u2013 leta 1973 sta spektakel. CinemaScope, ustvarjen za razko\u0161ne mjuzikle in bibli\u010dne epopeje, se kar prilepi nanju. Gledal bi ju v vseh filmih. Ja, Licorice Pizza<\/strong> je ljubezenska zgodba, posneta v CinemaScopu – ni\u010desar no\u010de zamuditi, \u0161e manj zmanj\u0161ati ali poenostaviti. ZELO ZA\u00ab
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

zanimivosti
<\/strong>https:\/\/www.facebook.com\/westhollywood\/photos\/licorice-pizza-record-store-was-located-on-the-sunset-strip-some-referred-to-it-\/10157561855278677\/<\/a><\/p>\n

https:\/\/www.latimes.com\/archives\/la-xpm-1986-04-23-fi-1244-story.html<\/a><\/p>\n

https:\/\/rocknyc.live\/paul-thomas-andersons-licorice-pizza-is-named-after-a-southern-california-record-store.html<\/a><\/p>\n

https:\/\/www.lamag.com\/culturefiles\/licorice-pizza-paul-thomas-anderson\/<\/a><\/p>\n

https:\/\/www.urbandictionary.com\/define.php?term=Licorice%20Pizza<\/a><\/p>\n

http:\/\/haimtheband.com<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Bilo je neko\u010d \u2026 v dolini San Fernando. Paul Thomas Anderson (Gospodar, Fantomska nit) nas odpelje v zgodnja sedemdeseta z edinstveno ljubezensko zgodbo, ki ji nikoli ne zmanjka bencina. Sladi\u010devo pico si bomo med drugim zapomnili po prelomnih nastopih obeh glavnih igralcev. Do zadnjega diha!<\/p>\n","protected":false},"featured_media":228737,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/228736"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/228737"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=228736"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}