{"id":227185,"date":"2024-01-29T17:51:20","date_gmt":"2024-01-29T16:51:20","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/dogodek\/"},"modified":"2024-01-29T18:02:11","modified_gmt":"2024-01-29T17:02:11","slug":"dogodek","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/dogodek\/","title":{"rendered":"Dogodek"},"content":{"rendered":"

iz prve roke
<\/strong>\u00bbS projekcije Dogodka<\/strong> sem pri\u0161la zelo ganjena. Audrey Diwan sem lahko rekla le: \u2018Posnela si resni\u010den film.\u2019<\/em> Z resni\u010dnim filmom sem mislila, da kar najbolje ujame, kaj je za dekle pomenilo zanositi v \u0161estdesetih letih prej\u0161njega stoletja, ko je zakon splav prepovedoval in kaznoval.\u00ab
– Annie Ernaux<\/p>\n

\u00bbS filmom sem hotela raziskati ob\u010dutke in se osredoto\u010diti na intimno napetost, ki se skozi zgodbo stopnjuje. Ko dnevi minevajo, se dekletovo obzorje kr\u010di, telo pa postaja zapor. Vendar ne gre le za splav. Moja protagonistka Anne je dru\u017ebena odpadnica. Prihaja iz delavske dru\u017eine in je prva, ki se je vpisala na univerzo. Na fakulteti je vzdu\u0161je bolj me\u0161\u010dansko, dru\u017ebena pravila in moralni principi pa stro\u017eji. Anne prehaja iz enega sveta v drugega, s seboj pa nosi skrivnost, ki bi lahko pokopala vse njene upe. Pri dvajsetih letih \u010dlovek \u017ee i\u0161\u010de svoje mesto v svetu. Ampak kako naj to po\u010dne, \u010de na vsakem koraku tvega svojo prihodnost? \/…\/ Moj film ne govori o ljubezni, pa\u010d pa o \u017eelji. Druga tema, ki je zame zelo pomembna, je telesni u\u017eitek. Anne se implicitno bori za svojo pravico do u\u017eitka. Zavra\u010dam idejo, da je \u017eenski u\u017eitek sprejemljiv le v smislu njenih \u010dustev. V tem pogledu je dekletova zgodba radostna in sodobna. V njej je ravno toliko jeze kot po\u017eelenja.\u00ab
– Audrey Diwan<\/p>\n

portret avtorice
<\/strong>Audrey Diwan je francoska filmska re\u017eiserka libanonskega porekla. Kariero je za\u010dela kot novinarka, pisateljica in scenaristka, kot re\u017eiserka pa je debitirala leta 2019 s filmom Mais vous \u00eates fous<\/strong>. Dogodek<\/strong> je njen drugi celove\u010derec.<\/p>\n

kritike
<\/strong>\u00bbNa prvih straneh svoje knjige Annie Ernaux zapi\u0161e: \u2018Predvsem pa si bom prizadevala, da se vrnem k prav vsaki podobi, dokler ne bom imela fizi\u010dnega ob\u010dutka, da sem jo ‘ujela’, in se bo izrisalo nekaj besed, o katerih bom lahko rekla: da, to je to.\u2019<\/em> To je tudi literarna zaveza Audrey Diwan: v eni uri in \u0161tiridesetih minutah nas popelje v osr\u010dje silovitega intimnega konflikta, ki so ga zaradi nerazumnega zakona do leta 1975 do\u017eivljale \u0161tevilne francoske \u017eenske \u2013 in ki ga drugod po svetu nekatere do\u017eivljajo \u0161e danes . \/…\/ Audrey Diwan nikoli ne izgubi izpred o\u010di svojega cilja: dose\u010di, da bi gledalec od znotraj izkusil, kar pre\u017eivlja njena protagonistka. Re\u017eiserka se izogne vsakr\u0161nim manierizmom, podobe o\u010disti vsega odve\u010dnega, izkle\u0161e bogat zvo\u010dni relief ter ustvari najbolj\u0161e, kar lahko film ponudi: mo\u017enost empatije, prilo\u017enost, da po zaklju\u010dni \u0161pici iz kinodvorane stopimo v bogatej\u0161i in bolj odprt svet. Ne presene\u010da, da so na predpremiernih projekcijah gledalci odvra\u010dali pogled od platna. Dogodek<\/strong> se res zarije globoko v na\u0161o notranjost, kar velja tako za \u017eenske kot za mo\u0161ke. Toliko bolje: ta film verjame, da je dialog med spoloma mogo\u010d.\u00ab
– Anne-Claire Cieutat, Bande \u00e0 part<\/em><\/p>\n

\u00bbV Dogodku<\/strong> je malce Rosette<\/strong> in Sina<\/strong> bratov Dardenne, zasledujo\u010de kamere Savlovega sina<\/strong> L\u00e1szla Nemesa\u00a0ter emancipacijskih poudarkov, ki jih najdemo pri Agn\u00e8s Varda in zgodnjih filmih Chlo\u00e9 Zhao.\u00ab
– Micha\u00ebl Melinard, L\u2019Humanit\u00e9<\/em><\/p>\n

\u00bbAudrey Diwan uporabi besedo \u2018imerzivni\u2019 film, marketin\u0161ki izraz v duhu dana\u0161njega \u010dasa. A njen film je veliko bolj prefinjen. Ne pusti nam, da bi pogledali stran \u2013 to pa je dovolj, da do\u017eivimo del\u010dek strahu in stiske mladega dekleta iz \u0161estdesetih let prej\u0161njega stoletja.\u00ab
– Etienne Sorin, Le Figaro<\/em><\/p>\n

\u00bbScenarij se vztrajno pomika proti neizprosnemu razpletu, \u010dlove\u0161ko odvratnemu in filmsko izjemnemu, pri tem pa poskrbi, da ne zaide v manihejstvo: kdo bo ubogo Anne zavrnil in kdo re\u0161il, tega nikakor ni mogo\u010de predvideti.\u00ab
– Fabien Baumann, Positif<\/em><\/p>\n

\u00bbLastnost, ki najbolj zaznamuje Dogodek<\/strong>, je nedvomno drznost; re\u017eiserka je ena redkih, ki splav \u2013 poleg upodabljanja resni\u010dne bole\u010dine \u2013 obravnava kot politi\u010dno dejanje, predvsem pa kot katarzo. \/…\/ Dogodek<\/strong> je spominsko delo, ki hkrati razkriva prihajajo\u010de dru\u017ebene kataklizme, zlasti v povezavi z zakonom o dekriminalizaciji splava, o katerem bomo v Franciji glasovali pribli\u017eno deset let po dogodkih v filmu. Glavna junakinja Anne postane sublimna metafora seksualne revolucije in vseh novih vpra\u0161anj, ki jih ta odpira, pa tudi medgeneracijski simbol polo\u017eaja \u017eensk in vpletanja \u017eenskega vpra\u0161anja v nespodobno demago\u0161ko razpravo. Delo izjemnega politi\u010dnega pomena.\u00ab
– Julien Rocher, aVoir-aLire.com<\/em><\/p>\n

\u00bbTragedija, ki se razvija v vse bolj zadu\u0161ljivem ozra\u010dju, je hkrati obuditev potla\u010dene francoske preteklosti in distopi\u010dna vizija sveta, \u010de si ne bi priborili pravice do splava.\u00ab
– Jean-Marie Samocki, Cahiers du Cin\u00e9ma<\/em><\/p>\n

\u00bbTiho pretresljivi drugi celove\u010derec Audrey Diwan je zadnji v nizu te\u017ekih, \u010dustveno inteligentnih umetni\u0161kih filmov, ki odkrito obravnavajo temo dostopnosti splava: svoje mesto si zaslu\u017ei v dru\u017ebi filmov 4 meseci, 3 tedni, 2 dneva<\/strong> Cristiana Mungiuja, Nikoli redko v\u010dasih vedno<\/strong>\u00a0Elize Hittman in nedavnega Lingui, les liens sacr\u00e9s<\/strong> Mahamat-Saleha Harouna.\u00ab
– Guy Lodge, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbBojim se, da je oznaka \u2018drama o splavu\u2019 hkrati ustrezna in reduktivna, saj film preraste v veliko \u0161ir\u0161o razpravo o \u017eelji sami. Slednja je v Franciji leta 1961 \u0161e vedno v izrazito mo\u0161ki domeni \u2013 in vse prestopnice so hitro stigmatizirane. Nekaj najbolj intimnih in tanko\u010dutnih prizorov re\u017eiserka pri\u010dara prav takrat, ko odstre pogled v dekli\u0161ko hrepenenje. \/…\/. Dogodek<\/strong> se izogne pritiklinam kostumske drame: to ni zgodovinska rekonstrukcija, temve\u010d zgodba, v celoti podana v sedanjiku. Film slavi ve\u010dni boj za reproduktivne pravice \u017eensk, ki je danes prav tako aktualen kot neko\u010d, a se pri tem nikoli ne sprevr\u017ee v manifest. Dogodek<\/strong> je te\u017eko gledati, vendar ni duhamoren \u2013 vsaj ne v celoti. Na svoj pritajeni na\u010din prekipeva od \u017eivljenjske energije, zaradi katere je njegov finale \u0161e toliko mo\u010dnej\u0161i, njegova lesketajo\u010da empatija pa \u0161e toliko bolj nepozabna.\u00ab
– Leonardo Goi, Notebook<\/em><\/p>\n

\u00bbMed osredoto\u010danjem tako na Annino razburkano \u010dustveno stanje kot na drasti\u010dne ukrepe, ki jih je dekle prisiljeno sprejeti, re\u017eiserka zapelje film v psiholo\u0161ki triler, v katerem se protagonistka spopada z ni\u010demer drugim kot z lastnim telesom.\u00ab
– David Rooney, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bbPatriarhalni u\u017eitek v obvladovanju, posedovanju in trpin\u010denju \u017eenskega telesa je brezmejen \u2013 kot ma\u0161\u010devanje. Dru\u017eba, ki zatira in kaznuje \u017eenske, izgleda kot kombinacija hi\u0161e strahov in teatra krutosti. Dogodek<\/strong>, dobitnika bene\u0161kega zlatega leva, bi lahko mirno vrteli na polemi\u010dnem triple-billu s filmoma 4 meseci, 3 tedni in 2 dneva <\/strong>in Nikoli redko v\u010dasih vedno<\/strong>, ki sta prav tako stisnjena v mra\u010dnja\u0161ko dru\u017ebo, v kateri \u017eenske nimajo mo\u017enosti izbire. \u010cakajte, da to izve Alexia – ja, titanska protagonistka Titana<\/strong>. ZA+\u00ab
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbV odsotnosti vpadljivej\u0161ih re\u017eijskih izbir pritegne pozornost, in to v pozitivnem smislu, le ena formalna poteza – na\u010din, kako Audrey Diwan s subtilno, dvoumno rabo \u010dasovnih ozna\u010devalcev premosti \u010dasovno vrzel med dvema stoletjema in film, ki se dogaja v 60. letih preteklega stoletja, ponese v dana\u0161nji \u010das. Na za\u010detku se vam utegne celo zazdeti, da se film dogaja v sodobnosti; \u0161ele ko zgodba dobro ste\u010de, opazite vse ve\u010d nenavadnih podrobnosti: \/…\/. Ko raz\u0161irite pogled v periferno polje filmske podobe, vidite, da so \u010dasovni parametri povsem na mestu. \/…\/ Nekaj zelo sodobnega je tudi v na\u010dinu snemanja, v kameri, ki ho\u010de zlesti v lik, pa tudi v na\u010dinu, kako se Anne in njene prijateljice vedejo, pogovarjajo in gibljejo. O\u010ditno je, da je avtorica s to \u010dasovno ambivalenco \u017eelela nagovoriti sodobne gledalce z opozorilom, da ta tema \u0161e zdale\u010d ni zastarela, ampak spet dobiva zagon. Kdo bi si mislil, da te vrste film leta 2022 ne bo le \u0161okanten odmev starih \u010dasov, ampak prispevek k \u010disto resni debati o pomenu in smiselnosti uzakonjene pravice do umetnega splava?\u00ab
– \u0160pela Barli\u010d, Dnevnik<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Francija, 1963. Obetavna \u0161tudentka Anne odkrije, da je nose\u010da. \u010ceprav je splav zakonsko prepovedan, sklene ukrepati, saj ho\u010de sama odlo\u010dati o svojem telesu in svoji prihodnosti. A izpiti se bli\u017eajo, njen trebuh pa pove\u010duje … Film, posnet po romanu Annie Ernaux, je osvojil zlatega leva v Benetkah in nagrado Kinotripove mladinske \u017eirije na Liffu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":227218,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/227185"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/227218"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=227185"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}