{"id":226933,"date":"2023-01-24T20:46:32","date_gmt":"2023-01-24T19:46:32","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/francoska-depesa\/"},"modified":"2023-01-24T20:47:12","modified_gmt":"2023-01-24T19:47:12","slug":"francoska-depesa","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/francoska-depesa\/","title":{"rendered":"Francoska depe\u0161a"},"content":{"rendered":"

zgodba
<\/strong>Ob smrti priljubljenega urednika Arthurja Howitzerja ml. se osebje The French Dispatch<\/em>, ameri\u0161ke revije s sede\u017eem v francoskem mestu Ennui-sur-Blas\u00e9, zbere, da bi napisalo nekrolog. Spomini na urednika se prelijejo v \u0161tiri zgodbe: potopisno reporta\u017eo Poro\u010devalca na kolesu<\/em>, ki nas popelje v najbolj neugledne dele mesta; Betonsko mojstrovino<\/em>, zgodbo o norem, zlo\u010dinskem slikarju, njegovi paznici in muzi ter pohlepnih trgovcih z umetninami; Revizijo manifesta<\/em>, kroniko o ljubezni in smrti na barikadah, postavljeno na vrhunec \u0161tudentskih protestov; ter Zasebno obedovalnico policijskega komisarja<\/em>, napeto pripoved o drogah, ugrabitvi in vrhunski kulinariki.<\/p>\n

iz prve roke
<\/strong>\u00bbGre pravzaprav za troje: zbirko kratkih zgodb, ki sem jo \u017ee od nekdaj \u017eelel posneti; film, ki sta ga navdihnila revija The New Yorker<\/em> in tip piscev, po katerih slovi \/…\/; ter francoski film \u2013 hotel sem, da bi bila [Francoska depe\u0161a<\/strong>] polna vsega tistega, kar nam je bilo vedno v\u0161e\u010d v francoskih filmih.\u00ab
– Wes Anderson<\/p>\n

\u00bbTo je Wesovo francosko ljubezensko pismo internacionalizmu, kulturi in bla\u017eeni umetnosti neodvisnega novinarstva.\u00ab
– Tilda Swinton<\/p>\n

\u00bbKo sva na kolid\u017eu skupaj stanovala, je ves \u010das bral The New Yorker<\/em>, kar je bilo precej nenavadno. Ne spomnim se, ali je imel naro\u010dnino \u2013 najbr\u017e si je ni mogel privo\u0161\u010diti \u2013, ampak bil je res zagrizen bralec. Kako pozorno darilo vsem tistim piscem!\u00ab
– Owen Wilson<\/p>\n

\u00bbFilm je sestavljen iz vizij Francije, ki so nekoliko popa\u010dene, ker so \u0161le skozi Wesove mo\u017egane. Lahko bi rekli, da gre za Francijo, ampak za poeti\u010dno Francijo s \u0161tevilnimi podrobnostmi in referencami, ki v\u010dasih niso najbolj verodostojne, a se vseeno zdijo resni\u010dne. Je to prava Francija? Ne, vendar vse skupaj deluje nekako francosko.\u00ab
– Alexandre Desplat<\/p>\n

\u00bbPogleda\u0161 lahko katerikoli kader Wesovega filma, pa takoj ve\u0161, da je njegov. Mislim, da imajo njegovi filmi v sebi nekaj, kar je povezano z otro\u0161kim veseljem do poslu\u0161anja zgodb. Vse je nekako poudarjeno, kot v otro\u0161kem svetu; barve so malce bogatej\u0161e in prijetnej\u0161e, svetloba je nekoliko mo\u010dnej\u0161a, vse skupaj deluje kot kak\u0161na predstava, skoraj kot bi \u0161lo za posneto gledali\u0161\u010de, ampak izku\u0161nja je hkrati zelo filmska. In te stvari v nas prebudijo tisto otro\u0161ko \u010dudenje, ki ga vsi \u010dutimo ob pripovedovanju zgodb.\u00ab
– Jeffrey Wright<\/p>\n

portret avtorja
<\/strong>Wes Anderson se je rodil leta 1969 v teksa\u0161kem Houstonu. \u017de kot otrok je z bratoma snemal super-8 filme in prirejal \u0161olske predstave. Andersonova star\u0161a sta se lo\u010dila, ko mu je bilo osem let. Dogodek, ki ga je poimenoval \u00bbnajbolj odlo\u010dilen trenutek mojega odra\u0161\u010danja\u00ab, je kasneje navdahnil film\u00a0Veli\u010dastni Tenenbaumovi\u00a0<\/strong>(The Royal Tenenbaums, 2001). Kot najstnik je obiskoval zasebno \u0161olo v Houstonu, ki je leta 1998 postala prizori\u0161\u010de njegovega drugega celove\u010derca, kultnega\u00a0Rushmora<\/strong>.\u00a0<\/strong>Na teksa\u0161ki univerzi v Austinu, kjer je \u0161tudiral filozofijo, se je spoprijateljil z Owenom Wilsonom. Ta je \u2013 poleg Billa Murrayja, Jasona Schwartzmana, Anjelice Huston, Willema Dafoeja, Seymoura Cassela in drugih \u2013 kasneje postal eno stalnih imen na spisku Andersonove ekipe sodelavcev. Z Wilsonom sta \u0161e kot \u0161tudenta napisala scenarij, po katerem je mladi re\u017eiser najprej posnel kratkometra\u017eec, ki ga je leta 1996 razvil v svoj prvi celove\u010derec Bottle Rocket<\/strong>. Delo je do\u017eivelo komercialni neuspeh, a pritegnilo veliko zanimanje kritikov. Med svojih deset najljub\u0161ih filmov devetdesetih ga je kasneje uvrstil sam Martin Scorsese. Re\u017eiserjev \u010detrti celove\u010derec\u00a0\u017divljenje pod vodo\u00a0<\/strong>(The Life Aquatic with Steve Zissou, 2004) je nastal kot plod avtorjeve otro\u0161ke fascinacije nad legendarnim oceanografom in pustolovcem Jacquesom\u00a0Cousteaujem. Leta 2007 se je Anderson odpravil v Indijo, da\u00a0<\/em>bi posnel\u00a0Darjeeling Limited\u00a0<\/strong>(The Darjeeling Limited<\/strong>), komedijo o duhovnem popotovanju treh odtujenih bratov, posve\u010deno Satyajitu Rayu. Sledila je priredba romana Roalda Dahla\u00a0\u010cudoviti lisjak<\/strong>\u00a0(Fantastic Mr. Fox), posneta v tehniki stop-motion animacije, z Georgeom Clooneyjem in Meryl Streep v glasovnih vlogah lisi\u010djih zakoncev v krizi. Film je bil leta 2009 nominiran za oskarja v kategoriji najbolj\u0161i animirani celove\u010derec. Re\u017eiserjev naslednji film\u00a0Kraljestvo vzhajajo\u010de lune\u00a0<\/strong>(Moonrise Kingdom), nostalgi\u010dna glasbena pravljica o brstenju prve ljubezni, je leta 2012 zasedel prvo mesto gledanosti v Kinodvoru. Na rednem sporedu na\u0161ega kinematografa smo si lahko ogledali tudi Grand Budapest Hotel<\/strong> (The Grand Budapest Hotel, 2014), posnet po navdihu klasi\u010dnih hollywoodskih komedij iz tridesetih let in spominih dunajskega pisatelja Stefana Zweiga. Sledil je Otok psov<\/strong>\u00a0(Isle of Dogs, 2018), \u0161e en celove\u010derec, posnet v tehniki stop-motion animacije in z zvezdni\u0161ko zasedbo v glasovnih vlogah.<\/p>\n

Anderson se je z doslej desetimi celove\u010derci dodobra uveljavil kot eden najvplivnej\u0161ih in najizvirnej\u0161ih ameri\u0161kih filmskih ustvarjalcev svoje generacije. Prepletajo\u010d \u0161tevilne vplive (od Orsona Wellesa, Fran\u00e7oisa\u00a0<\/em>Truffauta, Martina Scorseseja, Mika Nicholsa in Hala Ashbyja do J.D. Salingerja in Snoopyja) je izoblikoval svojevrsten in prepoznaven slog, me\u0161anico visoko stilizirane estetike, ekscentri\u010dnega humorja in humanizma; popoln spoj sloga in vsebine.<\/p>\n

kritike
<\/strong>\u00bbV tej komi\u010dni fantaziji \/…\/ Anderson dose\u017ee novo raven dekorativne domiselnosti in dru\u017ebenega opazovanja. \/…\/ Francoska depe\u0161a<\/strong> bi morala dokon\u010dno razbliniti pogoste pomisleke o re\u017eiserjevih filmih \u2013 da je namre\u010d v skrajnostih dekorativne umetelnosti, iz katere je zgrajena njegova komedija, nekaj anemi\u010dnega, stati\u010dnega ali nenaravnega. Francoska depe\u0161a<\/strong> je morda Andersonov najbolj\u0161i film doslej, zagotovo pa je njegov najbolj dovr\u0161en. \u010ceprav prekipeva od \u010duda\u0161kega humorja, gre za akcijski film, in to izvrsten, \u010detudi je Andersonov pristop k akcijskim prizorom druga\u010den kot pri kateremkoli drugem re\u017eiserju. \/…\/ Anderson po\u0161lje novinarje po zgodbe, ti pa najdejo svet, poln te\u017eav; svet, v katerem sta estetika in oblast nelo\u010dljivo povezani, z vsemi moralnimi komplikacijami in protislovji, ki jih to prepletanje prina\u0161a. \/…\/ Epizode, od katerih vsaka traja pribli\u017eno pol ure, razkrivajo velike strasti in raznolike teme piscev, pa tudi spoj sloga in vsebine, ki zaznamuje njihova literarna dela \u2013 in Andersonov film.\u00ab
– Richard Brody, The New Yorker<\/em><\/p>\n

\u00bbAndersonovi filmi morda res vse bolj spominjajo na muzeje, vendar \u017eive, prijazne muzeje: dela in obdobja komunicirajo med seboj, umetnost in zgodovina se pogovarjata in ustvarjata \u0161tevilna mala burleskna in \u010dustvena razodetja.\u00ab
– Nicolas Schaller, Le Nouvel Observateur<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010ce Francoska depe\u0161a<\/strong> ni najbolj\u0161i Andersonov film, pa je zagotovo najbolj andersonovski, morda naj\u010distej\u0161a destilacija re\u017eiserjeve edinstvene estetike, njegovih pripovednih tehnik in priljubljenih tem. \/…\/ Obsesivna pozornost do oblikovalskih podrobnosti dobe, ogromna, nenehno menjajo\u010da se igralska zasedba, tipografija na platnu ter prehodi med kremasto monokromati\u010dnostjo in pastelnimi barvami \u2013 vse to na trenutke preide v \u010disto vizualno preobilje: gurmanski obrok, pri katerem razko\u0161ne jedi kar ne nehajo prihajati. \/…\/ V filmih Wesa Andersona se vse zgodi z namenom. Na\u0161 \u010das je omejen. Kako ga bomo porabili? Re\u017eiserjevi zvesti sodelavci \u2013 zdi se, da se v Francoski depe\u0161i<\/strong> \/…\/ pojavijo vsi klju\u010dni igralci, ki jih je kadarkoli anga\u017eiral \u2013 se vedno znova pridru\u017eijo edinstveni, igrivi izku\u0161nji, ki jo ponuja. Medtem pa ste tudi vi verjetno \u017ee ugotovili, ali vas bodo depe\u0161e iz sveta Wesa Andersona o\u010darale ali iz\u010drpale.\u00ab
– Leigh Singer, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbOb tej zbirki vinjet se vam bo zavrtelo v glavi. Wes Anderson je kralj miniatur, ljubitelj podrobnosti ter privr\u017eenec elegance in natan\u010dnosti. Re\u017eiserjeva pedantnost se pribli\u017euje poeziji. Njegov poklon reviji The New Yorker<\/em> je poln referenc in citatov. Vse skupaj kipi od idej in domislic. \/…\/ Francoska depe\u0161a<\/strong> je kot \u0161katla \u010dokoladic: \u010dlovek ne ve, katero bi najprej pograbil. Trik je v tem, da si film ogledate \u0161e enkrat, saj je vsak kader poln presene\u010denj, in to ne nujno v prvem planu. \/…\/ Te\u017eko se boste uprli sku\u0161njavi, da na zemljevidu ne bi sku\u0161ali poiskati, kje se nahaja Ennui-sur-Blas\u00e9. A GPS bo o tem mol\u010dal. Wes Anderson je ustvaril \u010disto svoj svet. Le naj ga nih\u010de ne sku\u0161a posnemati.\u00ab
– Eric Neuhoff, Le Figaro<\/em><\/p>\n

\u00bbAnderson upravi\u010deno slavi generacijo, ki je raz\u0161irila na\u0161o predstavo o tem, kaj je lahko pripovedovanje zgodb, hkrati pa zaznamovala ve\u010d kot le novinarstvo: poezijo so na\u0161li na ulicah in junake na obrobju; upirali so se establi\u0161mentu in predstavljali novi val, ni\u010d manj vpliven kot tisti, ki je v istem \u010dasu zajel film. Danes se je v lovu za spletnim prometom in popularnimi trendi to podro\u010dje verjetno razvilo v napa\u010dno smer, kar ve\u010d kot upravi\u010duje tale poklon s \u010drnilom umazanim siromakom, ki so neko\u010d sledili svojim instinktom.\u00ab
– Peter Debruge, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbAndersonov izjemni deseti celove\u010derec \/…\/ je filmski ekvivalent divji vo\u017enji skozi prenatrpan bazar \u2013 \u010de bi bil ta bazar zalo\u017een s \u010dudovitimi, pedantno urejenimi starinskimi artefakti.\u00ab
– Robbie Collin, The Telegraph<\/em><\/p>\n

\u00bbFrancosko depe\u0161o<\/strong> so opisali kot \u2018ljubezensko pismo novinarstvu\u2019. Oznaka ni napa\u010dna \/\u2026\/, vseeno pa je nekoliko zavajajo\u010da. Francoska depe\u0161a<\/strong> namre\u010d ni Andersonova razli\u010dica filma V \u017eari\u0161\u010du<\/strong> (Spotlight), v katerem se skromno oble\u010deni novinarji juna\u0161ko spopadajo z oblastjo, krivicami in korupcijo. Moraliziranje je Andersonovi senzibilnosti pribli\u017eno tako tuje kot pono\u0161ene kaki hla\u010de. Tisto, kar njegov film slavi, je nekaj bolj specifi\u010dnega od vsakdanjega dela pri \u010dasopisu, hkrati pa nekaj veliko \u0161ir\u0161ega. Reviji The New Yorker<\/em> v njenih zlatih letih sredi 20. stoletja je re\u017eiser napisal billet-doux<\/em>, ki je hkrati gore\u010d, skoraj orgiasti\u010den slavospev u\u017eitkom tiskanega medija. \/\u2026\/ Anderson v resnici ni polarizirajo\u010da osebnost; o njem se ni mogo\u010de kaj dosti prepirati. Je kot okus, ki ti je bodisi v\u0161e\u010d ali pa ne, kot koriander ali campari. Francoska depe\u0161a<\/strong> je herbarij njegovih zanimanj in strasti, antologijski film, sestavljen kot revija, s kratkim uvodom in tremi jedrnatimi \u010dlanki, vse skupaj pa je opremljeno z uredni\u0161kimi drobnarijami in mra\u010dnim epilogom, ki je morda najbolj\u0161i del filma. \/…\/ razli\u010dni obstranci, ki se pojavijo v Ennuiju, predstavljajo ideal treznega ameri\u0161kega svetovljanstva, pristop k pisanju, kulturi in svetu, ki je hkrati demokrati\u010den in sofisticiran, pod\u017egan z radovednostjo in za\u010dinjen z ironijo. Francoska depe\u0161a<\/strong> je ljubezensko pismo temu duhu in hkrati zgodba o duhovih.\u00ab
– A.O. Scott, The New York Times<\/em><\/p>\n

\u00bbUredni\u0161ki nasvet, po katerem je Howitzer najbolj slovel \u2013 \u2018samo poskrbi, da bo zvenelo, kot da si namenoma napisal tako\u2019 \u2013, je presenetljivo briljantna modrost o umetni\u0161kem ustvarjanju. Francoska depe\u0161a<\/strong> je film, narejen tako premi\u0161ljeno in potrpe\u017eljivo ter s tak\u0161nim \u017earom, da se njegova vijugasta zgradba in neobi\u010dajno nizka \u010dustvena temperatura zdita prej namerna izbira kot pa napaka pri umetni\u0161ki presoji. \/…\/ V tem filmu ni ni\u010d naklju\u010dnega.\u00ab
– Dana Stevens, Slate<\/em><\/p>\n

\u00bbNe presene\u010da, da je film tako natrpan, nagneten, zgo\u0161\u010den, kakor tudi ne presene\u010da, da nostalgijo prikazuje kot revolucionarno \u010dustvo – kdo pa spreminja in revolucionira svet, \u010de ne prav nostalgija po utopi\u010dnih \u010dasih in svetovih, ki jih ni bilo? Wes Anderson, \u010digar liki izgledajo kot stare igra\u010de, ki jih je potegnil iz omare (ja, to so ‘njegove’ igra\u010de, zato jih igrajo ‘njegovi’ stalni igralci), njegove filmske slike pa kot stare razglednice, zveni kot Walter Benjamin, veliki fen starih omar, igra\u010d, razglednic in zbirk \/…\/ Vse te ‘zastarele’ re\u010di – vse te solze, ki so se izgubile v \u010dasu, vse te fotografije, ki so zbledele – imajo odre\u0161itveni potencial, saj skrivajo silovite sile ‘razpolo\u017eenja’, ki privedejo do eksplozije. Odgovor na vpra\u0161anje, ali je v Andersonovi Francoski depe\u0161i<\/strong> kaj subverzivnega, je zato o\u010diten. ZELO ZA\u00ab
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbV \u010dasu, ko vsi z leve, desne in sredine pljuvajo po novinarstvu bolj kot kdaj prej, ko se Vsi predsednikovi mo\u017eje <\/strong>(1976) zdijo kot davno minula pripovedka iz nekega mitolo\u0161kega zlatega obdobja, deluje nostalgi\u010dna, \u017eivopisna komedija o bogatosti tega poklica kot balzam za o\u010di in duha.\u00ab
– \u017diga Brdnik, Najbolj\u0161i filmi v letu 2021, Ekran<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Wes Anderson o\u017eivlja zbirko zgodb iz zadnje \u0161tevilke ameri\u0161ke revije The French Dispatch, ki naj bi v 20. stoletju izhajala v izmi\u0161ljenem francoskem mestu. Ljubezensko pismo \u010dasnikarstvu in starim francoskim filmom.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":226990,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/226933"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/226990"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=226933"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}