{"id":226540,"date":"2023-01-24T17:54:06","date_gmt":"2023-01-24T16:54:06","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/jezdeci-pravice\/"},"modified":"2023-01-24T18:02:09","modified_gmt":"2023-01-24T17:02:09","slug":"jezdeci-pravice","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/jezdeci-pravice\/","title":{"rendered":"Jezdeci pravice"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<br \/><\/strong>Markus je danski vojak na misiji v tujini. Ko njegova \u017eena umre v \u017eelezni\u0161ki nesre\u010di, se vrne domov k najstni\u0161ki h\u010derki Mathilde. Nekega dne se pred njegovimi vrati pojavi matematik Otto, eden od pre\u017eivelih potnikov. Mo\u017eakar je prepri\u010dan, da ni \u0161lo za nesre\u010do in da je Markusova \u017eena stranska \u017ertev skrbno organiziranega umora klju\u010dne pri\u010de proti vodji zloglasne motoristi\u010dne tolpe. Markus, Otto in njegova ekscentri\u010dna kolega za\u010dnejo pripravljati na\u010drt za ma\u0161\u010devanje &#8230;<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<br \/><\/strong>\u00bbV\u010dasih se nam lahko \u017eivljenje zdi povsem brez smisla, zlasti ko izgubimo ljubljeno osebo. Toda ali je sploh treba doumeti smisel vsega? \u010ce se sprijaznimo, da smrti ne bomo nikoli razumeli, ali ni potem biti tu, biti hvale\u017een in biti med ljudmi, ki jih imamo radi, najve\u010d, kar si lahko \u017eelimo? A ni prav to smisel \u017eivljenja? Te\u017eko je sprejeti, da je vse okoli nas, celo na\u0161 obstoj, odvisno zgolj od naklju\u010dja. \u010ce je vse le naklju\u010dno, bi namre\u010d lahko domnevali, da je tudi brez pomena. \u2018Brez pomena\u2019 pa ni dale\u010d od \u2018brez smisla\u2019. \/\u2026\/ Tudi film <strong>Jezdeci pravice<\/strong> je poln naklju\u010dij. Skupina \u010dustveno ranjenih ljudi se zdru\u017ei in drug drugemu pomagajo na poti do ozdravitve. Ljudje smo \u010dredne \u017eivali, ustvarjeni smo za dru\u017eenje, in bolj ko se posve\u010damo drug drugemu, pomembnej\u0161e in polnej\u0161e je na\u0161e \u017eivljenje. \/&#8230;\/ Jedro zgodbe je precej tema\u010dno in resno. Osrednja tema je dokaj monumentalna: smisel \u017eivljenja. Tak\u0161na snov je lahko zastra\u0161ujo\u010da. K njej je treba pristopiti s humorjem, sicer se je te\u017eko soo\u010diti z njeno resnostjo.\u00ab<br \/>&#8211; Anders Thomas Jensen<\/p>\n<p><strong>portret avtorja<br \/><\/strong>Anders Thomas Jensen (rojen leta 1972) je eden najbolj cenjenih danskih scenaristov in re\u017eiserjev, znan po svojem edinstveni filmskem svetu, \u010drnem humorju in \u010duda\u0161kih likih. Leta 1999 je prejel oskarja za kratki film\u00a0<strong>Valgaften<\/strong>, poleg <strong>Jezdecev pravice<\/strong> pa je zre\u017eiral \u0161tiri celove\u010derce: <strong>Blinkende lygter<\/strong> (2000), <strong>De gr\u00f8nne slagtere <\/strong>(2003),<strong> Adamova jabolka<\/strong> (Adams \u00e6bler, 2005) in <strong>Mo\u017eje in koko\u0161i<\/strong> (M\u00e6nd &amp; H\u00f8ns, 2015); v vseh je nastopil Mads Mikkelsen. Kot scenarist je Jensen sodeloval s Susanne Bier (<strong>Odpri srce<\/strong>, <strong>Brata<\/strong>, <strong>Po poroki<\/strong>, <strong>Bolj\u0161i svet<\/strong>, <strong>Ljubezen je vse, kar potrebuje\u0161<\/strong>), Lone Scherfig (<strong>Wilbur se ho\u010de ubiti<\/strong>), S\u00f8renom Kragh-Jacobsenom (<strong>Mifune<\/strong>), Nikolajem Arcelom (<strong>Temni stolp<\/strong>) in drugimi.<\/p>\n<p><strong>kritike<br \/><\/strong>\u00bbSvoj \u017eanr \u2013 triler ma\u0161\u010devanja \u2013 je Anders Thomas Jensen nadgradil z motivi elektronskega nadzora, statisti\u010dne obravnave krivde in nedol\u017enosti, vzro\u010dnosti in odgovornosti, preteklih travm in obiljem \u010drnega humorja. \/\u2026\/ <strong>Jezdeci pravice<\/strong>\u00a0vam bodo v\u0161e\u010d, \u010de enako radi gledate\u00a0Thomasa \u00adVinterberga\u00a0in\u00a0Guya Ritchieja.\u00ab<br \/>&#8211; Du\u0161an Rebolj, <em>Delo<\/em><\/p>\n<p>\u00bbKo pi\u0161e\u0161 o filmu, je obi\u010dajno najpreprosteje opredeliti njegov \u017eanr. \/&#8230;\/ <strong>Jezdece pravice<\/strong> bi lahko na prvo \u017eogo ozna\u010dili za dramo z napetimi akcijskimi elementi in tema\u010dno komi\u010dnim pridihom. Bolj to\u010dno pa bi jih morda lahko opisali kot \u010dudovito absurdisti\u010dno, v temelju resno, celo filozofsko delo, ki s pomo\u010djo razburljive zgodbe o ma\u0161\u010devanju spregovori o na\u0161i potrebi po osmi\u0161ljanju \u017eivljenja. Ta kakorkoli-\u017ee-ga-imenujemo \/&#8230;\/ pa je tudi eden najbolj navdu\u0161ujo\u010dih filmov, kar sem jih videl v zadnjem \u010dasu.\u00ab<br \/>&#8211; Joe Morgenstern, <em>The Wall Street Journal<\/em><\/p>\n<p>\u00bbJensen strelske obra\u010dune brez\u0161ivno spaja z melanholijo in vpra\u0161anjem mo\u0161kosti \/\u2026\/, pri tem pa poskrbi, da en vidik nikoli ne zasen\u010di drugega. U\u010dinek je komplementaren. \u010ce eno temo odstrani\u0161, se druge sesujejo. Re\u017eiser tiho in skoraj nenehno uravnava svoj filmski slog, da bi ga prilagodil razli\u010dnim tonom; meh\u010da ga, ko govori o \u010dlove\u0161kem trpljenju, in zaostruje v trenutkih akcije \/&#8230;\/. V\u010dasih se premiki zgodijo v istem prizoru. A ne glede na to, ali se teme pojavijo so\u010dasno ali neodvisno druga od druge, jih Jensen izpelje z enako pretanjenim ob\u010dutkom za to, kako ena vpliva na drugo. <strong>Jezdeci pravice<\/strong> so izjemno suveren film o ma\u0161\u010devanju.\u00ab<br \/>&#8211; Andrew Crump, <em>The Playlist<\/em><\/p>\n<p>\u00bbFilm prekipeva od jedkega humorja in je tako izvrstno uravnote\u017een, da bi moral postati \u0161tudijski primer na urah scenaristike. \/&#8230;\/ Zaradi \u010duda\u0161kih likov, katerih obsesije in pristno iskrenost re\u017eiser prepleta s trenutki skrajnega nasilja, bodo primerjave z bratoma Coen neizogibne. Vendar korenine te \u010drne komedije o ma\u0161\u010devanju segajo veliko dlje: film vdahne asocialno noto klasi\u010dnim <em>screwball<\/em> komedijam, v katerih skupino \u010duda\u0161kih odpadnikov u\u017eene edina \u017eenska med njimi, najbolj razumna in prisebna v dru\u0161\u010dini. \/&#8230;\/ Velik del humorja izhaja iz zabavno neverjetnih situacij v kombinaciji s hitro tempiranimi odbitimi dialogi; enako pomembna \u010dustvena plat filma pa izvira iz spo\u0161tovanja, ki ga scenarij namenja dru\u017ebenim obstrancem, in iz na\u010dina, kako Jensen vsakemu liku spretno izri\u0161e \u010dustveno ozadje \/\u2026\/. \u010car filma deloma izhaja tudi iz dejstva, da se igralci med seboj dobro poznajo in resni\u010dno u\u017eivajo drug z drugim \u2013 gledalcu se pogosto skoraj zazdi, da bodo pozabili na igro in bu\u0161nili v smeh.\u00ab<br \/>&#8211; Jay Weissberg, <em>Variety<\/em><\/p>\n<p>\u00bb\u2018Ni va\u017eno, kak\u0161ne so metode,\u2019 izjavi nekdo, \u2018pomembni so rezultati.\u2019 V filmu, ki svoje ideje oznanja tako glasno, da jih bodo skozi neslane \u0161ale in ob\u010dasne strele brzostrelk sli\u0161ali tudi najbolj ravnodu\u0161ni gledalci, ni mogo\u010de spregledati neprikritih plasti tak\u0161nega stavka. Jensen ne pojasnjuje le miselnosti svojih junakov, temve\u010d polaga temelje za filozofski etos, ki pre\u017eema prav vsak trdno grajeni kader tega tonsko dovr\u0161enega filma: \u0161ele ko se sprijazni\u0161, da je vse zgolj stvar naklju\u010dja, lahko za\u010dne\u0161 ceniti razloge, ki se skrivajo zadaj. Tak na\u010din razmi\u0161ljanja je lahko nevaren, celo nor. Toda surovi in trpko sme\u0161ni <strong>Jezdeci pravice<\/strong> na svoj absurdni na\u010din tudi v njem najdejo nekaj spodbudnega \u2013 okoli vsega pa s tak\u0161nim prazni\u010dnim zanosom zave\u017eejo krvavo pentljo, da se tudi Markusova tragedija za\u010dne zdeti kot njegov bo\u017ei\u010dni \u010dude\u017e.\u00ab<br \/>&#8211; David Ehrlich, <em>IndieWire<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Mads Mikkelsen blesti kot angel ma\u0161\u010devanja v najnovej\u0161i \u010drni komediji danskega re\u017eiserja Andersa Thomasa Jensena (Mo\u017eje in koko\u0161i). Zgodba o usodi, naklju\u010djih in smislu \u017eivljenja je odprla filmski festival v Rotterdamu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":226541,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/226540"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/226541"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=226540"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}