Mildred Pierce, klasi\u010dni film noir, ki ga je leta 1945 po romanu Jamesa M. Caina posnel Michael Curtiz, so ogla\u0161evali s sloganom: \u00bb\u017denska, kakr\u0161no si mo\u0161ki \u017eelijo, a je ne bi smeli imeti.\u00ab Igra jo Joan Crawford. Berta (Bruce Bennett), svojega propadlega, pre\u0161u\u0161tnega mo\u017ea, kmalu na\u017eene ter se prelevi v podjetnico. Najprej postane natakarica v neki ve\u010dji restavraciji, potem za\u010dne \u0161e doma pe\u010di pite in jih dostavljati tej restavraciji. Na koncu s pomo\u010djo dveh mo\u0161kih, Wallyja Faya (Jack Carson), Bertovega nekdanjega poslovnega partnerja, in Monteja Beragona (Zachary Scott), zapeljivega, zapravljivega, parazitskega, fi\u010dfiri\u010dastega playboya iz propadajo\u010de pasadenske rodbine, odpre svojo restavracijo, ki ji kmalu doda \u0161e \u0161tiri, imenovane Mildred’s. Silovito obogati, preseli se v pala\u010do, razredni preskok ji uspe.<\/p>\n
Biti ho\u010de oboje, femme fatale in mati, toda svojo kariero mened\u017eira bolje kot odra\u0161\u010danje svojih h\u010dera. Mlaj\u0161a, desetletna Kay (Jo Ann Marlowe), v njeni odsotnosti umre za plju\u010dnico, medtem ko se Veda, starej\u0161a, razvajena, nehvale\u017ena in pokvarjena (\u00bbPotrebovala sem denar za Vedo,\u00ab pravi Mildred, ki ho\u010de, da Veda uspe), najprej skrivaj poro\u010di z naivnim bogata\u0161em Tedom Forresterjem (John Compton), se od njega lo\u010di in terja 10.000 dolarjev, \u010de\u0161 da je nose\u010da, potem pa postane barska pevka in zapelje \u0161e materinega novega mo\u017ea, Monteja Beragona. Vedo je igrala 17-letna Ann Blyth, ki je dotlej igrala le v komedijah in mjuziklih, zato je delovala \u0161e toliko bolj \u0161okantno in po\u0161astno.<\/p>\n
Film, ki ga poganjajo Mildredini fle\u0161beki, se za\u010dne z umorom Beragona \u2013 sli\u0161imo strele, vidimo dim in Beragona, ki se v obmorski vili zgrudi po tleh (tako mrtev, da bolj ne bi mogel biti), toda ne vidimo, kdo ga umori. Mildred izgleda zbegana, prestra\u0161ena in sumljiva (Beragonova zadnja beseda je \u00bbMildred\u00ab), toda ko jo pripeljejo na policijo, ji povedo, da je umor \u017ee priznal Bert, njen prvi mo\u017e \u2013 alibija nima, imel pa je motiv, pravi in\u0161pektor Peterson (Moroni Olsen). Beragon je bil tudi ustreljen z Bertovo pi\u0161tolo. Mildred namiguje, da bi bil morilec lahko tudi Wally, potem pa krivdo prizna kar sama. A to je le za\u010detek.<\/p>\n
\u00bbDejstva ekonomskega \u017eivljenja so v filmih noir preobra\u017eena v ustrezna razpolo\u017eenja in ob\u010dutke. Tako lahko v ob\u010dutku izgube in odtujenosti, ki preveva junake, vidimo produkt povojne depresije in reorganizacije ameri\u0161ke ekonomije,\u00ab pravi Sylvia Harvey (Women in Film Noir, 1978). \u017denske je bilo treba po vojni demobilizirati \u2013 vrniti jih je bilo treba v kuhinjo, v dom. Narediti je bilo treba red. Ponovno je bilo treba vzpostaviti hierarhije. Ustvariti je bilo treba nov kult mo\u0161kega. Mo\u010d je bilo treba vrniti mo\u0161kemu. Mildred Pierce je bilo treba poni\u017eati.<\/p>\n
Filmov noir niso pre\u017eemale le frustracije levice, ampak so jih \u017erli tudi strahovi desnice, pravita David Reid in Jayne L. Walker (Shades of Film Noir, 1993). Mildred bo spet ribala tla. \u00bbVse \u017eivljenje sem pre\u017eivela v kuhinji,\u00ab pravi Mildred na za\u010detku filma. \u00bbKuhala, prala in rojevala.\u00ab<\/p>\n
Tudi \u017eivljenje Joan Crawford je bilo film noir: poro\u010dala je igralce (Douglas Fairbanks, Jr., Franchot Tone, Phillip Terry), posvajala otroke (\u0161tiri), jih zlorabljala, se brezglavo zapijala in bila patolo\u0161ko obsedena s \u010disto\u010do, kot v knjigi Mommie Dearest razkriva Christina Crawford, njena posvojenka (BD Hyman, h\u010di Bette Davis, v spominih My Mother\u2019s Keeper razkriva, da je \u00bbstrupena, egomani\u010dna, zapita igralka\u00ab doma uprizarjala samomore, da bi prestra\u0161ila svoje otroke in \u00bbjim dala lekcijo\u00ab), leta 1955 pa se je poro\u010dila z Alfredom Steelom, direktorjem Pepsi-Cole. Po njegovi smrti, le \u0161tiri leta kasneje, je postala \u010dlanica upravnega odbora Pepsi-Cole. Mildred Pierce in pol!
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Klasi\u010dni film noir, ki ga je leta 1945 po romanu Jamesa M. Caina posnel Michael Curtiz, so ogla\u0161evali s sloganom: \u00bb\u017denska, kakr\u0161no si mo\u0161ki \u017eelijo, a je ne bi smeli imeti.\u00ab<\/p>\n","protected":false},"featured_media":226516,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/226515"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/226516"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=226515"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}