zgodba
<\/b>\u017denski mineva \u010das ob kov\u010dkih biv\u0161ega ljubimca, ki naj bi pri\u0161el ponje, vendar nikoli ne pride, in ob nemirnem psu, ki ne razume, da ga je gospodar zapustil. V treh dneh \u010dakanja gre ven le enkrat \u2013 da bi kupila sekiro in kanto bencina.<\/p>\n
iz prve roke
<\/b>\u00bbCocteaujevo besedilo \/\u2026\/ je moj stari znanec, ki mi je kot navdih slu\u017eil \u017ee ob drugih prilo\u017enostih. Prirediti sem ga sku\u0161al \u017ee med pisanjem \u017densk na robu \u017eiv\u010dnega zloma<\/b>, ampak takrat je nastala nekak\u0161na screwball komedija, v kateri ljubimec \u017eenske ne pokli\u010de, zato ni bilo prostora za telefonski monolog. Leto prej sem besedilo vklju\u010dil v prizor v filmu Zakon \u017eelje<\/b>, kjer re\u017eiser \u2013 glavni junak re\u017eira svojo sestro v verziji \u010clove\u0161kega glasu<\/i>. \u017de tedaj sem menil, da je \u017eenska v tak\u0161nem stanju zmo\u017ena vzeti v roke sekiro in uni\u010diti hi\u0161o, v kateri je \u017eivela z mo\u0161kim, ki jo zapu\u0161\u010da. Zamisel o sekiri se je porodila v Zakonu \u017eelje<\/b>. In zdaj se je znova pojavila.
\u0160e enkrat sem se lotil priredbe Cocteaujevega besedila. Prebral sem ga prvi\u010d po ve\u010d desetletjih, odlo\u010den, da bom ostal zvest avtorju. Ampak ker sem po naravi nezvest, je bilo jasno, da bom moral filmu pripisati \u2018svobodno prirejen\u2019, ker to tudi je. Ohranil sem bistveno: obup \u017eenske, visoko ceno, ki jo zahteva zakon \u017eelje in jo je pripravljena sprejeti, \u010deprav to skoraj pla\u010da z \u017eivljenjem, psa, ki prav tako \u017ealuje za svojim gospodarjem, in nekaj kov\u010dkov, polnih spominov. Vse ostalo, telefonski pogovor, \u010dakanje in dogajanje po njem, sem prilagodil svoji predstavi o sodobni \u017eenski, ki je nora od ljubezni do mo\u0161kega \/…\/, vendar ima dovolj moralne avtonomije, da se mu ne ukloni. Ne gre za podrejeno \u017eensko, kakr\u0161na je v izvirnem besedilu. V \u010dasu, v katerem \u017eivimo, tak\u0161na tudi ne more biti.\u00ab
– Pedro Almod\u00f3var<\/p>\n
portret avtorja
<\/b>Pedro Almod\u00f3var (1949, Calzada de Calatrava), re\u017eiser in scenarist, se je v \u0161tiridesetletni karieri uveljavil kot veliki\u00a0auteur<\/i>\u00a0in hkrati kontroverzni\u00a0enfant terrible\u00a0<\/i>sodobne \u0161panske kinematografije, mojster barvitih, \u010dutnih melodram in zlasti upodabljanja mo\u010dnih, slikovitih \u017eenskih likov. Kot mladeni\u010d se je preselil v Madrid, da bi tam obiskoval dr\u017eavno filmsko akademijo, a je morala ta pod Francovo diktaturo ravno zapreti svoja vrata. Tako si je kupil superosmi\u010dko in za\u010del snemati kratke filme na lastno pest. V celove\u010dernem prvencu\u00a0Pepi, Luci, Bom in druga dekleta na kupu<\/b>\u00a0(Pepi, Luci, Bom y otras chicas del mont\u00f3n, 1980) se je v \u017eanru seksualne satire lotil madridske punk scene v prvih letih po Francovi smrti.\u00a0Matador\u00a0<\/b>(1986) in\u00a0Zakon \u017eelje\u00a0<\/b>(La ley del deseo, 1987), ki ju zaznamuje prvo sodelovanje z igralcem Antoniom Banderasom, predstavljata \u017ee bolj poglobljeno raziskovanje prese\u010di\u0161\u010d nasilja in spolnega po\u017eelenja. Mednarodni preboj in nominacijo za tujejezi\u010dnega oskarja mu je prinesla vrtoglava farsa\u00a0\u017denske na robu \u017eiv\u010dnega zloma\u00a0<\/b>(Mujeres al borde de un ataque de nervios, 1988), na doma\u010dih tleh pa je \u017ee z naslednjim filmom\u00a0Zve\u017ei me<\/b>! (\u00a1\u00c1tame!, 1990), v katerem se \u017eenska (re\u017eiserjeva muza Victoria Abril) zaljubi v svojega ugrabitelja, po\u017eel ogor\u010denje in o\u010ditke zaradi domnevne mizoginije. Podobna usoda je doletela tudi dru\u017einski melodrami\u00a0Visoke pete<\/b>\u00a0(Tacones lejanos, 1991) in\u00a0Kika\u00a0<\/b>(1993). V\u00a0Mesenem po\u017eelenju\u00a0<\/b>(Carne tr\u00e9mula, 1997), posnetem po romanu Ruth Rendell, je za re\u017eiserja prvi\u010d nastopila Pen\u00e9lope Cruz. Sledil je niz mednarodnih uspe\u0161nic, ki je dokon\u010dno potrdil Almod\u00f3varjev sloves in status enega klju\u010dnih ustvarjalcev sodobnega avtorskega filma, tako doma kot po svetu:\u00a0Vse o moji materi\u00a0<\/b>(Todo sobre mi madre, 1999) mu je prinesel oskarja za najbolj\u0161i tujejezi\u010dni film in nagrado za najbolj\u0161o re\u017eijo v Cannesu, kriti\u0161ki uspeh in oskarja za najbolj\u0161i izvirni scenarij je po\u017eel tudi film\u00a0Govori z njo<\/b>\u00a0(Hable con ella, 2002), z dru\u017einsko dramo\u00a0Vrni se<\/b>\u00a0(Volver, 2006) je prejel nagrado za najbolj\u0161i scenarij v Cannesu, kjer je bil z lovoriko za najbolj\u0161o igralko oven\u010dan celoten \u017eenski ansambel filma. Po kriti\u0161ko priznani vaji v filmu noir\u00a0Zlomljeni objemi\u00a0<\/b>(Los abrazos rotos, 2009) je Almod\u00f3var zaoral spet novo ledino z edinstveno in drzno me\u0161anico melodrame, filma noir in psiholo\u0161ke srhljivke\u00a0Ko\u017ea, v kateri \u017eivim<\/b>\u00a0(La piel que habito, 2011). Sledila je melodrama\u00a0Julieta\u00a0<\/b>(2016), posneta po kratkih zgodbah Alice Munro, na Kinodvorovem rednem sporedu pa smo si nazadnje lahko ogledali Bole\u010dino in slavo <\/b>(Dolor y gloria, 2019), re\u017eiserjevo avtobiografsko odo filmski ustvarjalnosti, ki je Antoniu Banderasu prinesla nagrado za najbolj\u0161ega igralca v Cannesu in nominacijo za oskarja, film pa je prejel tudi nominacijo za oskarja za najbolj\u0161i mednarodni celove\u010derec. Almod\u00f3varjev najnovej\u0161i film Vzporedni materi<\/b> (Madres paralelas) je odprl leto\u0161nji festival v Benetkah, kjer je Pen\u00e9lope Cruz prejela nagrado za najbolj\u0161o igralko. Film so predvajali tudi na nedavnem Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu, v za\u010detku prihodnjega leta pa prihaja na redni spored Kinodvora.<\/p>\n
kritike
<\/b>\u00bbAlmod\u00f3var je vedno u\u017eival v opazovanju svojih zvezdnikov, kako ponosno korakajo skozi svoje doma\u010de trivialnosti. V Tildi Swinton je na\u0161el angle\u0161ko govore\u010do igralko, ki je izvrstno ugla\u0161ena z njegovim dvojnim smislom za opazovanje vsakdanjika in za teatrali\u010dno, prekipevajo\u010do melodramo: Tilda Swinton je ravno tako Jeanne Dielman kot od ljubezni prevzeta Sirkova junakinja, hipnoti\u010dna tudi takrat, ko natan\u010dno ve\u0161, kaj bo storila. Kdor se spomni Anne Magnani, ki je za Roberta Rossellinija brala \u010clove\u0161ki glas<\/i> v filmu Ljubezen<\/b> (L’Amore) iz leta 1948, ali Ingrid Bergman, ki je dramo leta 1966 interpretirala za televizijo, bo v nastopu Tilde Swinton opazil sledove njune DNK \u2013 bes prve in krhko ranljivost druge. \/\u2026\/ Almod\u00f3var po \u0161tiridesetih letih kariere z u\u017eitkom postavi v ospredje izrazito teatralnost, ki je bila vedno nepogre\u0161ljivi del njegovega filmskega ustvarjanja: manieristi\u010dne, ve\u010dplastne slogovne domislice, ki so v re\u017eiserjevih najbolj\u0161ih filmih razkrivale preprostej\u0161e \u010dlove\u0161ke resnice. \u010clove\u0161ki glas<\/b> se v vsej svoji \u010dudoviti absurdnosti in ki\u010dasti ekstravagantnosti ukvarja s problematiko \u010dustvene zapu\u0161\u010denosti in motenj v komunikaciji, ki \u017ee dolgo pre\u017eema Almod\u00f3varjeva bolj odkrito resna dela. Gre za spretno malo spremembo v tempu in formi, ki nakazuje sve\u017ee mo\u017enosti za prihodnost, hkrati pa se ozira v preteklost, zdru\u017eujo\u010d mno\u017eico re\u017eiserjevih najljub\u0161ih tem in vplivov \u2013 vse do be\u017eno ujetih kulturnih feti\u0161ev, kot je knjiga zgodb Alice Munro in celo DVD filma Jackie<\/b> Pabla Larra\u00edna \u2013 v en sam zlomljen objem.\u00ab
–\u00a0Guy Lodge, Variety<\/i><\/p>\n
\u00bbA nekaj je gotovo. Tilda Swinton je fenomenalna in njen magnetizem je neubranljiv. Paleta \u010dustev, ki jih, kot zahteva \u017ee sam naslov, predvsem z glasom, preigra v slabe pol ure, je osupljiv. Od ranjenosti, do besa. Od ne\u017enega pregovarjanja do jezne ma\u0161\u010devalnosti. Le enega \u010dustva ni mo\u010d zaznati. Ob\u017ealovanja. Almod\u00f3varjeva \u017eenska ne ob\u017ealuje, da je ljubila, da se je popolnoma prepustila. \u010ceprav se je \u017ee vnaprej zavedala, da se bo zanjo najbr\u017e slabo kon\u010dalo. Ona je s sabo pomirjena. \u010clove\u0161ki glas<\/b> je zelo posre\u010dena kombinacija re\u017eiserja, ki slovi po svojem zanimanju do kompleksnih \u017eenskih likov, igralke, ki take like vedno vrhunsko odigra, in dramskega dela, ki je predvsem preizpra\u0161evalo mo\u010d igral\u010devega glavnega organa, glasu. Kratko, intenzivno in navdihujo\u010de.\u00ab
– Gaja P\u00f6schl, RA ARS<\/i><\/p>\n
\u00bb\/…\/ ob Cocteaujevi monodrami La Voix humaine<\/i> – drhtijo, \u0161elestijo in je\u010dijo Sirkove melodrame (Zapisano v vetru<\/b>, Vse, kar dovolijo nebesa<\/b>), Tarantinova vendetta Ubila bom Billa<\/b>, Capotejev Zajtrk pri Tiffanjju<\/i>, Fitzgeraldov roman Ne\u017ena je no\u010d<\/i>, Sternov roman Other Men\u2019s Daughters<\/i> ter novele Lucie Berlin (A Manual for Cleaning Women<\/i>) in Alice Munro (Too Much Happiness<\/i>), ekstati\u010dna svarila, da so na\u0161e ljubezni, na\u0161e strasti in na\u0161e obsesije strukturirane kot fikcije, kot romani in filmi, imitacije \u010dlove\u0161kega glasu. ZA+\u00ab
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/i><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Pedro Almod\u00f3var je svoj prvi film v angle\u0161kem jeziku svobodno priredil po istoimenski igri Jeana Cocteauja. Tridesetminutna monodrama s Tildo Swinton, posneta med lockdownom, je bila premierno prikazana na festivalu v Benetkah, kjer je igralka prejela nagrado za \u017eivljenjsko delo.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":226430,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/226429"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/226430"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=226429"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}