{"id":226304,"date":"2026-05-07T08:38:38","date_gmt":"2026-05-07T06:38:38","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/vzporedni-materi\/"},"modified":"2026-05-07T08:48:55","modified_gmt":"2026-05-07T06:48:55","slug":"vzporedni-materi","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/vzporedni-materi\/","title":{"rendered":"Vzporedni materi"},"content":{"rendered":"

iz prve roke
<\/strong>\u00bbZgodba se za\u010dne z Janis, ki i\u0161\u010de na\u010din, kako odpreti mno\u017ei\u010dno grobi\u0161\u010de, v katerem je pokopan njen pradedek, umorjen v \u0161panski dr\u017eavljanski vojni, kon\u010da pa se tri leta pozneje, ko grobi\u0161\u010de kon\u010dno odprejo. Vmes in v sredi\u0161\u010du filma je njeno razmerje z Ano, ki se zaplete na zelo nepri\u010dakovane na\u010dine. Film govori o prednikih in potomcih, o resnici zgodovinske preteklosti in najintimnej\u0161i resnici likov. Prek treh zelo razli\u010dnih mater govori o identiteti in materinski ljubezni. Poleg Janis in Ane je tu namre\u010d \u0161e Anina mati, sebi\u010dna in brez slehernega materinskega \u010duta. Prav nepopolnosti teh mater, tako zelo druga\u010dnih od junakinj, ki so se doslej pojavile v mojih filmih, so me kot pripovedovalca najbolj privla\u010dile. Janis je najte\u017eji lik, kar jih je Pen\u00e9lope Cruz kdaj igrala, in verjetno tudi najbolj bole\u010d. Rezultat je \u010dudovit. Ob njej nastopi mlada Milena Smit, veliko razodetje filma. \u010cistost in nedol\u017enost njene Ane poudarita Janisine temnej\u0161e plati. \/…\/ Priznam, da me navdu\u0161ujeta Janisina kompleksnost in odlo\u010dnost. Med pisanjem scenarija, ko so liki \u017ee \u017eivi, v\u010dasih postanejo neodvisni od avtorja, on pa lahko le \u0161e prevzame vlogo notarja ali medija. \/…\/ Ta del v procesu pisanja scenarija je zelo skrivnosten in ga je te\u017eko razlo\u017eiti. A tako se mi je zgodilo z Janis. Mislim, da je njen polo\u017eaj najte\u017eji od vseh, v katere sem doslej postavil svoje like (poleg Elene Anaye v Ko\u017ei, v kateri \u017eivim<\/strong>). Zaradi edinstvenosti in nejasnosti situacije, v kateri se znajde junakinja, je bilo Pen\u00e9lope Cruz te\u017eko ponuditi kakr\u0161nekoli reference iz resni\u010dnega \u017eivljenja. Re\u017eiral sem jo skozi natan\u010den proces, v katerem se mi je morala prepustiti kot v stanju hipnoze. Zadr\u017eal sem poplavo solz, saj je Pen\u00e9lope zelo \u010dustvena in bi jokala od za\u010detka do konca, vendar je solze znala nadomestiti z ravno prav\u0161njo mero krivde in sramu \/…\/. Francova mno\u017ei\u010dna grobi\u0161\u010da so pomembna tema, ki se je dotaknem na koncu filma. V prvih osnutkih scenarija je bila bolj prisotna, vendar je posrkala vse okoli sebe. Premo\u010dna je, da bi jo lahko zdru\u017eil z drugimi temami, zato sem se odlo\u010dil pripovedovati o Janisinih preizku\u0161njah, o njenem odnosu z Ano in njunima h\u010derkama, o moralni dilemi, s katero se glavna junakinja spopada. Da bi zgodbo lahko razvil, sem sklenil odprtje groba prihraniti za konec. Kljub temu upam, da bo film pripomogel k osvetlitvi tega pere\u010dega in aktualnega problema \u0161panske dru\u017ebe. \/…\/ Film se spremeni v zadnjem delu, ko se Janis in Arturo odpravita v njeno vas, da bi sorodnikom \u017ertev odvzela vzorce DNK. Vsa njihova pri\u010devanja izhajajo iz resni\u010dnosti. Kljub drami na\u0161e preteklosti \u2013 dr\u017eavljanski vojni \u2013 film v tistem trenutku vstopi v obmo\u010dje olaj\u0161anja in \u010dustev. V pri\u010devanjih sorodnikov ni \u017eelje po obra\u010dunavanju ali ma\u0161\u010devanju. Na koncu \u010dlani nevladne organizacije, ki so okostja odkopali, skupaj z nekaterimi sorodniki le\u017eejo v izpraznjeno grobi\u0161\u010de, posnemajo\u010d polo\u017eaje, v katerih so bila trupla najdena. To je poklon \u017eivih mrtvim.\u00ab
– Pedro Almod\u00f3var<\/p>\n

portret avtorja
<\/strong>Pedro Almod\u00f3var (1949, Calzada de Calatrava), re\u017eiser in scenarist, se je v \u0161tiridesetletni karieri uveljavil kot veliki\u00a0auteur<\/em>\u00a0in hkrati kontroverzni\u00a0enfant terrible\u00a0<\/em>sodobne \u0161panske kinematografije, mojster barvitih, \u010dutnih melodram in zlasti upodabljanja mo\u010dnih, slikovitih \u017eenskih likov. Kot mladeni\u010d se je preselil v Madrid, da bi tam obiskoval dr\u017eavno filmsko akademijo, a je morala ta pod Francovo diktaturo ravno zapreti svoja vrata. Tako si je kupil superosmi\u010dko in za\u010del snemati kratke filme na lastno pest. V celove\u010dernem prvencu\u00a0Pepi, Luci, Bom in druga dekleta na kupu<\/strong>\u00a0(Pepi, Luci, Bom y otras chicas del mont\u00f3n, 1980) se je v \u017eanru seksualne satire lotil madridske punk scene v prvih letih po Francovi smrti.\u00a0Matador\u00a0<\/strong>(1986) in\u00a0Zakon \u017eelje\u00a0<\/strong>(La ley del deseo, 1987), ki ju zaznamuje prvo sodelovanje z igralcem Antoniem Banderasom, predstavljata \u017ee bolj poglobljeno raziskovanje prese\u010di\u0161\u010d nasilja in spolnega po\u017eelenja. Mednarodni preboj in nominacijo za tujejezi\u010dnega oskarja mu je prinesla vrtoglava farsa\u00a0\u017denske na robu \u017eiv\u010dnega zloma\u00a0<\/strong>(Mujeres al borde de un ataque de nervios, 1988), na doma\u010dih tleh pa je \u017ee z naslednjim filmom\u00a0Zve\u017ei me<\/strong>! (\u00a1\u00c1tame!, 1990), v katerem se \u017eenska (re\u017eiserjeva muza Victoria Abril) zaljubi v svojega ugrabitelja, po\u017eel ogor\u010denje in o\u010ditke zaradi domnevne mizoginije. Podobna usoda je doletela tudi dru\u017einski melodrami\u00a0Visoke pete<\/strong>\u00a0(Tacones lejanos, 1991) in\u00a0Kika\u00a0<\/strong>(1993). V\u00a0Mesenem po\u017eelenju\u00a0<\/strong>(Carne tr\u00e9mula, 1997), posnetem po romanu Ruth Rendell, je za re\u017eiserja prvi\u010d nastopila Pen\u00e9lope Cruz. Sledil je niz mednarodnih uspe\u0161nic, ki je dokon\u010dno potrdil Almod\u00f3varjev sloves in status enega klju\u010dnih ustvarjalcev sodobnega avtorskega filma, tako doma kot po svetu:\u00a0Vse o moji materi\u00a0<\/strong>(Todo sobre mi madre, 1999) mu je prinesel oskarja za najbolj\u0161i tujejezi\u010dni film in nagrado za najbolj\u0161o re\u017eijo v Cannesu, kriti\u0161ki uspeh in oskarja za najbolj\u0161i izvirni scenarij je po\u017eel tudi film\u00a0Govori z njo<\/strong>\u00a0(Hable con ella, 2002), z dru\u017einsko dramo\u00a0Vrni se<\/strong>\u00a0(Volver, 2006) je prejel nagrado za najbolj\u0161i scenarij v Cannesu, kjer je bil z lovoriko za najbolj\u0161o igralko oven\u010dan celoten \u017eenski ansambel filma. Po kriti\u0161ko priznani vaji v filmu noir\u00a0Zlomljeni objemi\u00a0<\/strong>(Los abrazos rotos, 2009) je Almod\u00f3var zaoral spet novo ledino z edinstveno in drzno me\u0161anico melodrame, filma noir in psiholo\u0161ke srhljivke\u00a0Ko\u017ea, v kateri \u017eivim<\/strong>\u00a0(La piel que habito, 2011). Sledili sta melodrama\u00a0Julieta\u00a0<\/strong>(2016), posneta po kratkih zgodbah Alice Munro, ter\u00a0Bole\u010dina in slava\u00a0<\/strong>(Dolor y gloria, 2019), re\u017eiserjeva avtobiografska oda filmski ustvarjalnosti, ki je Antoniu Banderasu prinesla nagrado za najbolj\u0161ega igralca v Cannesu in nominacijo za oskarja, film pa je prejel tudi nominacijo za oskarja za najbolj\u0161i mednarodni celove\u010derec. V Kinodvoru smo si nedavno lahko ogledali Almod\u00f3varjev kratkometra\u017eec \u010clove\u0161ki glas<\/strong>\u00a0(La voz humana, 2020), ki ga je re\u017eiser svobodno priredil po istoimenski monodrami\u00a0Jeana Cocteauja, v glavno vlogo pa postavil Tildo Swinton. Almod\u00f3varjev najnovej\u0161i film\u00a0Vzporedni materi<\/strong>\u00a0(Madres paralelas) je odprl zadnji festival v Benetkah, kjer je Pen\u00e9lope Cruz prejela nagrado za najbolj\u0161o igralko.<\/p>\n

kritike
<\/strong>\u00bbVzporedni materi<\/strong> prisegata na dialog namesto na filmske manierizme; na naravnost z vsemi protislovji vred; na svetlobe in sence svojih likov. To politi\u010dno, a tudi globoko \u010dlove\u0161ko delo nam predstavi junakinjo, Pen\u00e9lope Cruz, v kateri se zgosti ves duh filma, narejenega iz srca in kosti, ne\u017enosti in osvobajajo\u010dega duha.\u00ab
– Beatriz Mart\u00ednez, Fotogramas<\/em><\/p>\n

\u00bbV svetu, ki je postal previden in premi\u0161ljen (ne po lastni izbiri, temve\u010d iz nuje), nas ta ekstravagantni, prekipevajo\u010di, veli\u010dastno zmedeni film \/…\/ spomni, koliko \u0161irine, kaosa in \u017eivljenjske sile lahko vsebuje tanek snop svetlobe, projiciran na platno. Almod\u00f3var se po razmeroma zadr\u017eanih Bole\u010dini in slavi<\/strong> ter Julieti<\/strong> vra\u010da z \u017eare\u010dimi barvami, da bi nam pomagal znova odkriti pozabljeno umetnost drznosti.\u00ab
– Jessica Kiang, The Playlist<\/em><\/p>\n

\u00bbAlmod\u00f3var zna \u0161e vedno vzbujati zgra\u017eanje, izgubil pa ni niti transgresivnega in nekonformisti\u010dnega duha svojih za\u010detkov. Toda namesto z ikonoklazmom in \u0161kandaloznostjo se izra\u017ea s pre\u010di\u0161\u010devanjem svojega sloga in jasnim, celo didakti\u010dnim podajanjem diagnoze trenutne stvarnosti. Vendar tu ne gre za konservativen preobrat v njegovi karieri, temve\u010d za rezultat evolucije, ki je ne bi mogli razumeti brez re\u017eiserjeve sprave z lastnimi fantomi, prikazane \u017ee v mojstrski Bole\u010dini in slavi<\/strong>. \/\u2026\/ Liki v Vzporednih materah<\/strong> so vedno znova podvr\u017eeni zakonom resnice. To je lahko \u2018naravna\u2019 resnica, ki se ka\u017ee na primer v vezi med materama in njunima biolo\u0161kima h\u010derama; \u010dustvena resnica, ki se izra\u017ea v spo\u0161tovanju vsakega lika do osebne svobode drugih; in kon\u010dno zgodovinska resnica, izvirajo\u010da iz odlo\u010dnosti tistih, ki si nikoli ne nehajo prizadevati, da bi na\u0161li trupla svojih v vojni izgubljenih sorodnikov. Almod\u00f3var z drzno gradnjo mostu med izra\u017eanjem osebne (in spolne) svobode ter trdovratnim spominom potomcev \u017ertev zgodovinskega barbarstva ustvari pomemben film, delo velike \u010dustvene in politi\u010dne globine.\u00ab
– Manu Y\u00e1\u00f1ez, Fotogramas<\/em><\/p>\n

\u00bbIzvrstni Vzporedni materi<\/strong> Pedra Almod\u00f3varja \u2013 film, ki bi ga moral vsak imeti rad.\u00ab
– John Waters, Artforum<\/em><\/p>\n

\u00bbLe naj nih\u010de ne re\u010de, da Almod\u00f3varju primanjkuje ambicioznosti. \u010ce filmu na koncu umanjkata zlo\u0161\u010denost in celovitost Bole\u010dine in slave<\/strong> \/…\/, to uspe\u0161no nadomesti z vzdu\u0161jem \u010dustveno nabite intimnosti, hkrati pa razgrne pravo bogastvo idej, pri \u010demer pusti nekaj vznemirljivih odprtih koncev, ki jih je vredno zagrabiti in raziskati. \/…\/ Film pre\u017eemajo stiske in pretresajo tragedije, a se na koncu poslovi s sporo\u010dilom upanja.\u00ab
– Xan Brooks, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm med drugim zaznamuje mo\u010dan ob\u010dutek prilagojenosti svetu, pripravljenost gledati skozi o\u010di drugih (recimo temu empatija), posejana po zgodbi, v kateri ni niti enega samega zlega lika. Soo\u010den s sodobno realnostjo, kjer vladajo ma\u010dizem, sovra\u0161tvo in krutost, se Almod\u00f3var zate\u010de v \u017eensko vesolje \u2013 svoj zasebni paradi\u017e \u2013 in slavi njegovo raznolikost.\u00ab
– Manu Y\u00e1\u00f1ez Murillo, Film Comment<\/em><\/p>\n

\u00bbO Vzporednih materah<\/strong> je skoraj nemogo\u010de pisati, ne da bi vam povedala stvari, ki jih tudi sama pred ogledom raje ne bi vedela. \/…\/ Preprosto oglejte si ga in u\u017eivajte v opazovanju samih sebe, kako se odzivate na ganljivo in moralno kompleksno melodramo.\u00ab
– Catherine Bray, Film of the Week<\/em><\/p>\n

\u00bbAlmodovarjeva melodrama – elegantna, intenzivna, napeta, anga\u017eirana, antipatriarhalna, antifa\u0161isti\u010dna – odli\u010dno, po malem ironi\u010dno, skoraj farsi\u010dno apostrofira \u010das ‘velike zamenjave’: \u017eenske so se – tudi s pomo\u010djo gibanja #MeToo \u2013 distancirale od mo\u0161kih, ki izgubljajo premo\u010d, tako da imajo ob\u010dutek, da izginjajo in da jih bodo zamenjale \u017eenske. Janis ima majico z napisom: ‘Vsi bi morali biti feministke.’ ZA\u00ab – Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Zgodba o dveh zelo razli\u010dnih \u017eenskah, ki se sre\u010data v bolni\u0161nici, kamor prideta rodit, ter nepri\u010dakovanih zapletih, ki sledijo. Najnovej\u0161i film Pedra Almod\u00f3varja je odprl Bene\u0161ki filmski festival in Pen\u00e9lope Cruz prinesel tamkaj\u0161njo nagrado za najbolj\u0161o igralko.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":226305,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/226304"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/226305"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=226304"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}